Države v Srednji Afriki

Koliko narodov v Srednji Afriki

Centralno Afriko, ki se nahaja v srednjem delu Afrike, sestavlja 9  držav. Tukaj je abecedni seznam vseh držav v Srednji Afriki: Angola, Kamerun, Srednjeafriška republika, Čad, Demokratična republika Kongo, Ekvatorialna Gvineja, Gabon, Republika Kongo ter Sao Tome in Principe. Med njimi tri pripadajo PALOP – portugalsko govorečim afriškim državam (Angola, Ekvatorialna Gvineja in Sao Tome in Principe).

1. Angola

Angola je republika v jugozahodni Afriki in meji na Namibijo, Zambijo, Demokratično republiko Kongo in Atlantski ocean na zahodu. Portugalščina je uradni jezik Angole in ima nekaj več kot 24 milijonov prebivalcev.

Glavno mesto: Luanda Površina: 1.246.700 km² Jezik: portugalščina Valuta: Kuanza

2. Kamerun

Kamerun, uradno Republika Kamerun, je enotna država v osrednji in zahodni Afriki.

Glavno mesto: Yaoundé Površina: 475.440 km² Jeziki: francoščina in angleščina Valuta: frank CFA

3. Čad

Čad, uradno Republika Čad, je država v Srednji Afriki. Na severu meji na Libijo, na vzhodu na Sudan, na jugu na Srednjeafriško republiko, na jugozahodu na Kamerun in Nigerijo ter na zahodu na Niger. Severni del Čada se nahaja v puščavi Sahara.

Glavno mesto: N’Djamena Površina: 1.284.000 km² Jeziki: arabščina in francoščina Valuta: frank CFA

4. Gabon

Gabon, uradno Republika Gabon, je republika na ekvatorju v zahodni Srednji Afriki. Država meji na Kamerun, Kongo-Brazzaville, Ekvatorialno Gvinejo in Atlantski ocean.

Glavno mesto: Libreville Površina: 267.670 km² Jezik: francoščina Valuta: frank CFA

5. Ekvatorialna Gvineja

Ekvatorialna Gvineja je ena najmanjših držav v Afriki. Država se nahaja deloma na celinskem delu Zahodne Afrike in deloma na petih naseljenih otokih. Država meji na Kamerun in Gabon ter na zaliv Biafra v Atlantiku.

Glavno mesto: Malabo Površina: 28.050 km² Jeziki: portugalščina, španščina in francoščina Valuta: frank CFA

6. Srednjeafriška republika

Srednjeafriška republika je republika v osrednji Afriki, ki leži severno od ekvatorja. Država meji na Čad, Sudan, Južni Sudan, Kongo-Kinšaso, Kongo-Brazzaville in Kamerun. V Srednjeafriški republiki živi približno 4,6 milijona ljudi.

Glavno mesto: Bangui Površina: 622.980 km² Jezik: francoščina Valuta: frank CFA

7. Republika Kongo

Republika Kongo, pogosto imenovana tudi Kongo-Brazzaville (RC), je država v Srednji Afriki.

Glavno mesto: Brazzaville Površina: 342.000 km² Jezik: francoščina Valuta: frank CFA

8. Demokratična republika Kongo

Demokratična republika Kongo (DRK), ali kot jo pogosto imenujejo Kongo-Kinšasa, je država v Srednji Afriki. Je druga največja država v Afriki po površini in meji na severu na Kongo-Brazzaville, Srednjeafriško republiko, Južni Sudan, Ugando, Ruando, Burundi, Tanzanijo, Zambijo, Angolo in majhen obalni pas do Atlantika. Demokratična republika Kongo ima četrto največje prebivalstvo v Afriki z nekaj več kot 77 milijoni prebivalcev.

Glavno mesto: Kinshasa Površina: 2.344.860 km² Jezik: francoščina Valuta: kongoški frank

9. Sao Tome in Principe

Glavno mesto: Sao Tome Površina: 960 km² Jezik: portugalščina Valuta: Fold

Države Srednje Afrike po številu prebivalcev in njihovih prestolnicah

Kot je navedeno zgoraj, je v Srednji Afriki devet neodvisnih držav. Med njimi je po številu prebivalcev največja država DR Kongo, najmanjša pa Sao Tome in Principe. Celoten seznam srednjeafriških držav z glavnimi mesti  je prikazan v spodnji tabeli, razvrščenih glede na zadnje skupno število prebivalcev.

Zemljevid srednjeafriških držav

Kratka zgodovina Srednje Afrike

Zgodnje človeške naselbine

Prazgodovinska doba

Srednja Afrika, bogata z naravnimi viri in biotsko raznovrstnostjo, ima globoko zakoreninjeno zgodovino, ki sega v prazgodovino. Arheološki dokazi kažejo, da so ljudje to regijo naseljevali že tisočletja. Zgodnje človeške naselbine so večinoma sestavljale skupnosti lovcev in nabiralcev. Zlasti kotlina Konga je igrala ključno vlogo kot življenjski prostor zgodnjih ljudi. Artefakti, kot so kamnita orodja in keramika, najdeni na območjih, kot sta Demokratična republika Kongo (DRK) in Srednjeafriška republika (CAR), kažejo na prisotnost naprednih prazgodovinskih kultur.

Razvoj kmetijstva

Razvoj kmetijstva okoli leta 3000 pred našim štetjem je zaznamoval pomemben premik v zgodovini Srednje Afrike. Uvedba kmetovanja je povzročila nastanek trajnejših naselij. Zgodnje poljedelske družbe so gojile poljščine, kot sta proso in sirek, ter udomačene živali. Migracija bantujev, ki se je začela okoli leta 2000 pr. n. št., je močno vplivala na regijo. Ljudstva, ki govorijo bantu, so se razširila po Srednji Afriki in s seboj prinesla kmetijske prakse, železarsko tehnologijo in nove družbene strukture.

Starodavna kraljestva in imperiji

Kraljevina Kongo

Eno najvidnejših starodavnih kraljestev v Srednji Afriki je bilo kraljestvo Kongo. Ustanovljen je bil v 14. stoletju in je pokrival dele današnje Angole, DR Konga, Republike Kongo in Gabona. Kraljevina Kongo je bila zelo centralizirana in sofisticirana, s strukturirano vlado, živahnimi trgovskimi mrežami in bogato kulturno dediščino. Njeno glavno mesto, Mbanza Kongo, je bilo veliko urbano središče. Kraljestvo je trgovalo z evropskimi silami, zlasti s Portugalci, ki so prišli v 15. stoletju. Ta stik je imel pozitivne in negativne učinke, vključno s širjenjem krščanstva in uničujočim vplivom čezatlantske trgovine s sužnji.

Imperije Luba in Lunda

V savanskih regijah današnje DR Kongo sta se med 14. in 17. stoletjem pojavila imperija Luba in Lunda. Imperij Luba, ki ga je ustanovil kralj Kongolo, je razvil zapleten politični sistem in gospodarstvo, ki je temeljilo na kmetijstvu, ribištvu in trgovini. Imperij Lunda na jugu je zrasel iz države Luba in se razširil z zavezništvi in ​​osvajanji. Oba imperija sta imela pomembno vlogo v regionalnih trgovinskih omrežjih, saj sta izmenjevala blago, kot so slonovina, baker in sol.

Evropsko raziskovanje in kolonializem

Zgodnji evropski stiki

Evropsko raziskovanje Srednje Afrike se je začelo v poznem 15. stoletju s portugalskimi raziskovalci, ki so se podali v regijo. Vendar se je evropsko zanimanje za Srednjo Afriko okrepilo šele v 19. stoletju. Raziskovalci, kot sta David Livingstone in Henry Morton Stanley, so izvedli obsežne odprave, kartografirali regijo in dokumentirali njene ljudi in pokrajine. Njihovi računi so spodbujali evropske ambicije po kolonizaciji.

Potegovanje za Afriko

Berlinska konferenca 1884-1885 je zaznamovala uradno razdelitev Afrike med evropske sile, kar je vodilo v kolonizacijo Srednje Afrike. Regija je bila razdeljena predvsem med Belgijo, Francijo in Nemčijo. Belgijski kralj Leopold II. je vzpostavil osebni nadzor nad Svobodno državo Kongo in z brutalno učinkovitostjo izkoriščal njene vire in ljudi. Grozodejstva, storjena v tem obdobju, vključno s prisilnim delom in množičnimi poboji, so pripeljala do mednarodne obsodbe in sčasoma do prenosa nadzora na belgijsko vlado leta 1908.

Francija je kolonizirala ozemlja, ki so postala Gabon, Kongo-Brazzaville in CAR, medtem ko je Nemčija nadzorovala dele današnjega Kameruna in Ruande. Kolonialno obdobje je prineslo pomembne spremembe, vključno z uvedbo novih upravnih sistemov, razvojem infrastrukture in izkoriščanjem naravnih virov. Vendar pa je vodilo tudi do razselitve domorodnega prebivalstva, kulturnih motenj in odporniških gibanj.

Osamosvojitvena gibanja

Obdobje po drugi svetovni vojni

Posledice druge svetovne vojne in svetovni val dekolonizacije so spodbudili gibanja za neodvisnost po vsej Srednji Afriki. Pojavili so se nacionalistični voditelji in gibanja, ki so se zavzemali za samoodločbo in konec kolonialne vladavine. V Belgijskem Kongu je Patrice Lumumba postal vidna osebnost, ki je državo leta 1960 popeljal do neodvisnosti. Vendar je tranzicijo zaznamovala politična nestabilnost, ki je vodila do atentata na Lumumba in vzpona Josepha Mobutuja, ki je vzpostavil diktatorski režim, ki je trajal do leta 1997.

francoska in portugalska ozemlja

Tudi francoske kolonije v Srednji Afriki so se osamosvojile v zgodnjih šestdesetih letih. Gabon, Republika Kongo in Srednjeafriška republika so postale suverene države, vsaka se sooča s svojimi izzivi po osamosvojitvi, vključno s politično nestabilnostjo, udari in gospodarskimi težavami. Na portugalskih ozemljih je bil boj za neodvisnost daljši in bolj silovit. Angola je na primer preživela dolgotrajno vojno za neodvisnost, ki je trajala do leta 1975.

Obdobje po osamosvojitvi

Politični in gospodarski izzivi

Za obdobje po osamosvojitvi v Srednji Afriki je značilna mešanica napredka in vztrajnih izzivov. Številne države v regiji se spopadajo s politično nestabilnostjo, državljanskimi vojnami in gospodarskimi težavami. DR Kongo je na primer doživela številne konflikte, vključno s prvo in drugo kongoško vojno, ki sta vključevali številne afriške države in povzročili milijone smrti. Podobno se Srednjeafriška republika sooča s kronično nestabilnostjo s ponavljajočimi se državnimi udari in nenehnimi oboroženimi spopadi.

Prizadevanja za stabilnost in razvoj

Kljub tem izzivom so bila prizadevanja za dosego stabilnosti in spodbujanje razvoja. Regionalne organizacije, kot je Gospodarska skupnost srednjeafriških držav (ECCAS), in mednarodne intervencije so si prizadevale spodbujati mir in sodelovanje. Države, kot sta Gabon in Ekvatorialna Gvineja, so izkoristile svoje naftne vire za spodbujanje gospodarske rasti, čeprav skrbi glede upravljanja in pravične porazdelitve bogastva ostajajo.

Sodobna vprašanja in obeti za prihodnost

Okoljska in socialna vprašanja

Srednja Afrika se sooča s pomembnimi sodobnimi vprašanji, vključno z degradacijo okolja, revščino in zdravstvenimi krizami. Kongo, eden največjih deževnih gozdov na svetu, je ogrožen zaradi krčenja gozdov in podnebnih sprememb, kar vpliva na biotsko raznovrstnost in lokalne skupnosti. Prizadevanja za varstvo okolja in spodbujanje trajnostnega razvoja so ključnega pomena za prihodnost regije.

Pot do trajnostnega razvoja

Če pogledamo naprej, pot Srednje Afrike k trajnostnemu razvoju vključuje reševanje njenih zapletenih izzivov ob izkoriščanju ogromnih virov in odpornega prebivalstva. Krepitev upravljanja, spodbujanje regionalnega sodelovanja in vlaganje v izobraževanje, zdravstveno varstvo in infrastrukturo so bistveni koraki k svetlejši prihodnosti. Bogata kulturna dediščina in raznolike naravne krajine regije ponujajo edinstvene priložnosti za turizem in kulturno izmenjavo, kar prispeva k njenemu splošnemu razvoju.