Države v srednji Aziji
Srednja Azija, kot pove že njeno ime, se nahaja v središču azijske celine, med Kaspijskim morjem, Kitajsko, severnim Iranom in južno Sibirijo. Regija obsega območje držav, kot so Kazahstan, Kirgizistan, Uzbekistan in druge.
Koliko držav v Srednji Aziji
Srednjo Azijo kot regijo Azije sestavlja 5 neodvisnih držav (Kazahstan, Kirgizistan, Tadžikistan, Turkmenistan in Uzbekistan). Spodaj si oglejte celoten seznam srednjeazijskih držav glede na število prebivalcev.
1. Kazahstan
Kazahstan, uradno Republika Kazahstan, je država v srednji Aziji z majhnim delom v vzhodni Evropi. Na jugu meji na Turkmenistan, Uzbekistan in Kirgizistan, na vzhodu na Kitajsko in na severu na Rusijo.
 |
|
2. Kirgizistan
Kirgizistan, uradno Republika Kirgizistan, je država v Srednji Aziji. Obmorska in hribovita država meji na Kazahstan, Kitajsko, Tadžikistan in Uzbekistan. Glavno mesto je Biškek.
 |
|
3. Tadžikistan
Tadžikistan, uradno Republika Tadžikistan, je država v Srednji Aziji, ki meji na Afganistan, Kitajsko, Kirgizistan in Uzbekistan.
 |
|
4. Turkmenistan
Turkmenistan je republika v jugozahodni Srednji Aziji. Razteza se od Kaspijskega jezera proti vzhodu do Afganistana in meji na Iran na jugu ter Kazahstan in Uzbekistan na severu.
 |
|
5. Uzbekistan
Uzbekistan, uradno Republika Uzbekistan, je obmorska država v Srednji Aziji, ki meji na Kazahstan, Turkmenistan, Kirgizistan, Tadžikistan in Afganistan.
 |
|
Seznam držav v Srednji Aziji in njihovih glavnih mest
Kot je navedeno zgoraj, je v Srednji Aziji pet neodvisnih držav. Med njimi je po številu prebivalcev največja država Uzbekistan, najmanjša pa Turkmenistan. Celoten seznam držav Srednje Azije z glavnimi mesti je prikazan v spodnji tabeli, razvrščenih glede na zadnje skupno število prebivalcev in površino.
| Rank | Ime države | Prebivalstvo | Površina (km²) | Kapital |
| 1 | Uzbekistan | 33.562.133 | 425.400 | Taškent |
| 2 | Kazahstan | 18.497.064 | 2.699.700 | Astana |
| 3 | Tadžikistan | 8.931.000 | 141.510 | Dušanbe |
| 4 | Kirgizistan | 6.389.500 | 191.801 | Bishkek |
| 5 | Turkmenistan | 5.942.089 | 469.930 | Ashgabat |
Zemljevid srednjeazijskih držav
Kratka zgodovina Srednje Azije
Zgodnja zgodovina in starodavne civilizacije
Srednja Azija, ki jo pogosto imenujejo »srčje Evrazije«, je bila tisočletja križišče civilizacij. Njegova zgodovina je globoko prepletena s premiki ljudstev, trgovskimi potmi in kulturnimi izmenjavami.
1. Zgodnje civilizacije:
Srednja Azija je bila priča vzponu več starodavnih civilizacij, vključno s civilizacijo Oxus (znano tudi kot arheološki kompleks Bactria-Margiana) ob reki Amu Darja v današnjem Turkmenistanu in Uzbekistanu. Te družbe so se ukvarjale s kmetijstvom, obdelavo kovin in trgovino, za seboj pa so pustile impresivna arheološka najdišča, kot sta Gonur Tepe in Tillya Tepe.
2. Nomadski imperiji:
Od okoli leta 800 pred našim štetjem so nomadska plemena, kot so Skiti, Sarmati in Xiongnu, tavala po prostranih stepah Srednje Azije. Bili so izurjeni jezdeci in lokostrelci, ki so se pogosto spopadali z naseljenimi civilizacijami na jugu in vzhodu. Predvsem Xiongnu je predstavljal velik izziv za kitajsko dinastijo Han.
Islamska osvajanja in blaginja svilne ceste
1. Islamska osvajanja:
V 7. in 8. stoletju našega štetja se je islam z arabskimi osvajanji razširil po Srednji Aziji. Regija je postala sestavni del islamskega sveta z mesti, kot so Samarkand, Buhara in Khiva, ki so cvetela kot središča trgovine, učenja in islamske kulture. Samanidsko cesarstvo s središčem v današnjem Uzbekistanu in Tadžikistanu je igralo ključno vlogo pri islamizaciji regije.
2. Svilena pot:
Položaj Srednje Azije na križišču trgovskih poti, ki povezujejo Vzhodno Azijo, Južno Azijo, Bližnji vzhod in Evropo, je privedel do njene blaginje v času razcveta svilene ceste. Karavane, ki so prevažale svilo, začimbe, plemenite kovine in drugo blago, so prečkale regijo ter spodbujale kulturno izmenjavo in gospodarsko rast.
Mongolsko cesarstvo in timuridska renesansa
1. Mongolska osvajanja:
V 13. stoletju je mongolsko cesarstvo pod vodstvom Džingiskana in njegovih naslednikov zajelo Srednjo Azijo in pod svojo oblast pripeljalo velik del regije. Ogromen imperij je olajšal trgovino in komunikacijo med Vzhodom in Zahodom, a je prinesel tudi uničenje in preobrate.
2. Timuridska renesansa:
Srednja Azija je po mongolskih osvajanjih doživela kulturni in umetniški preporod pod Timuridskim cesarstvom, ki ga je ustanovil turško-mongolski osvajalec Timur (Tamerlan). Mesta, kot sta Samarkand in Herat, so postala znana središča islamske arhitekture, literature in učenja.
Kolonializem, sovjetska vladavina in neodvisnost
1. Kolonialni vpliv:
V 19. stoletju je Srednja Azija prišla pod vpliv Ruskega imperija, ki je želel razširiti svoje ozemlje in si zagotoviti dostop do donosnih trgovskih poti in naravnih virov. Regija je bila razdeljena na različne upravne enote, vključno s kanati Hiva, Buhara in Kokand.
2. Sovjetska vladavina:
Po ruski revoluciji leta 1917 je bila Srednja Azija vključena v Sovjetsko zvezo kot konstitutivne republike, ki so doživele hitro industrializacijo, kolektivizacijo kmetijstva ter zatiranje verskih in kulturnih praks. Urbana središča so rasla, izobraževalni in zdravstveni sistem sta se posodabljala, a politično nasprotovanje je bilo neusmiljeno zatrto.
3. Neodvisnost:
Z razpadom Sovjetske zveze leta 1991 so se srednjeazijske republike – Kazahstan, Kirgizistan, Tadžikistan, Turkmenistan in Uzbekistan – osamosvojile. Soočili so se z izzivi izgradnje države, prehoda v tržna gospodarstva in uveljavljanja svoje identitete na svetovnem prizorišču sredi geopolitične konkurence med Rusijo, Kitajsko in drugimi regionalnimi silami.
Sodobni izzivi in priložnosti
1. Politična stabilnost:
Srednja Azija se še naprej spopada z vprašanji političnega avtoritarizma, korupcije in etničnih napetosti, ki predstavljajo izziv za demokratično upravljanje in družbeno stabilnost.
2. Gospodarski razvoj:
Medtem ko je Srednja Azija obdarjena z bogatimi naravnimi viri, kot so nafta, plin in minerali, se sooča z nalogo diverzifikacije svojih gospodarstev, zmanjšanja odvisnosti od ekstraktivnih industrij ter spodbujanja vključujoče rasti in razvoja.
3. Geopolitična dinamika:
Zaradi strateške lege regije je osrednja točka tekmovanja med velikimi silami, vključno z Rusijo, Kitajsko in Združenimi državami, ter regionalnimi akterji, kot sta Iran in Turčija. Uravnoteženje teh konkurenčnih interesov ob ohranjanju suverenosti in stabilnosti je ključni izziv za srednjeazijske države.
