Države v zahodni Aziji
Koliko držav v zahodni Aziji
Zahodno Azijo kot regijo Azije sestavlja 19 neodvisnih držav (Armenija, Azerbajdžan, Bahrajn, Ciper, Gruzija, Iran, Irak, Izrael, Jordanija, Kuvajt, Libanon, Oman, Palestina, Katar, Savdska Arabija, Sirija, Turčija, Združeni arabski emirati in Jemen). Vzhodna Azija, imenovana tudi Bližnji vzhod, ima naslednjih 19 držav:
1. Savdska Arabija
Savdska Arabija, uradno Kraljevina Savdska Arabija, je kraljevina, ki se nahaja na Arabskem polotoku v jugozahodni Aziji. Država meji na Jordanijo, Irak, Kuvajt, Perzijski zaliv, Bahrajn, Katar, Združene arabske emirate, Oman, Jemen in Rdeče morje.
 |
|
2. Armenija
Armenija je republika na južnem Kavkazu v zahodni Aziji. Armenija je država brez izhoda na morje, ki meji na Gruzijo, Turčijo, Azerbajdžan in Iran. Geografsko se Armenija pogosto šteje za Azijo, vendar je zaradi političnih in kulturnih vezi države z Evropo pogosto vključena med evropske države. Armenski jezik je uradni jezik države in v Armeniji živi več kot 3 milijone ljudi.
 |
|
3. Azerbajdžan
Azerbajdžan je republika na jugovzhodnem Kavkazu, ki se geografsko nahaja večinoma v Aziji, vendar z majhnim pasom zemlje v Evropi. ZN štejejo Azerbajdžan za zahodnoazijsko državo, vendar se politično šteje za evropsko. V Azerbajdžanu živi približno 9,4 milijona ljudi.
 |
|
4. Bahrajn
Bahrajn je otoška država v Perzijskem zalivu s približno 800.000 prebivalci. Državo sestavlja 33 otokov in največji je otok Bahrajn. Glavno mesto Manama se nahaja v Bahrajnu, država pa ima morsko mejo s Katarjem in Savdsko Arabijo.
 |
|
5. Ciper
Ciper je otoška država v vzhodnem Sredozemlju vzhodno od Grčije, južno od Turčije, zahodno od Sirije in severno od Egipta. Ciper je tretji največji otok v Sredozemlju in se geografsko šteje za Azijo, vendar politično večinoma v Evropi.
 |
|
6. Združeni arabski emirati
Združeni arabski emirati so država, ki se nahaja na jugovzhodnem koncu Arabskega polotoka v Perzijskem zalivu, meji na Oman na vzhodu in Savdsko Arabijo na jugu ter si deli morske meje s Katarjem in Iranom. Leta 2013 je bilo skupno prebivalstvo Združenih arabskih emiratov 9,2 milijona; 1,4 milijona emiratov in 7,8 milijona tujcev.
 |
|
7. Gruzija
Gruzija je republika na Kavkazu, geografsko se država nahaja v jugozahodni Aziji in v manjši meri v jugovzhodni Evropi. Gruzija meji na Rusijo, Azerbajdžan, Armenijo in Turčijo. Glavno mesto je Tbilisi.
 |
|
8. Jemen
Jemen, ali Jemen, uradno Republika Jemen, je država na južnem Arabskem polotoku v jugozahodni Aziji. Jemen pomeni dežela na desni in je območje v južni Arabiji, ki so ga stari grški in rimski geografi imenovali Arabija Felix.
 |
|
9. Irak
Irak, uradno Republika Irak, je republika na Bližnjem vzhodu v jugozahodni Aziji. Država na jugu meji na Savdsko Arabijo in Kuvajt, na severu na Turčijo, na severozahodu na Sirijo, na zahodu na Jordanijo in na vzhodu na Iran.
 |
|
10. Iran
Iran kot pester Bližnji vzhod, Bližnji vzhod, Južna Azija, Jugozahodna Azija in Zahodna Azija. Ime Iran se je doma uporabljalo v sasanidski dobi pred arabsko-muslimansko invazijo okoli leta 650 pr. in se mednarodno uporablja od leta 1935.
 |
|
11. Izrael
Izrael, uradno Država Izrael, je država na Bližnjem vzhodu Azije. Država Izrael je bila razglašena 14. maja 1948 po nezavezujoči odločitvi ZN z razdelitvijo britanske mandatne Palestine med judovska in arabska ozemlja.
 |
|
12. Jordanija
Jordanija, formalno Hašimitsko kraljestvo Jordanija, je arabska država na Bližnjem vzhodu. Glavno mesto je Amman. Država na severu meji na Sirijo, na vzhodu na Irak, na jugovzhodu na Savdsko Arabijo in na Izrael ter na zahodu na palestinski Zahodni breg.
 |
|
13. Kuvajt
Kuvajt, uradno Država Kuvajt, je država na Arabskem polotoku na severozahodnem Perzijskem zalivu, ki meji na Savdsko Arabijo in Irak. Glavno mesto je Madīnat al-Kuwayt. Država je leta 1961 postala neodvisna država.
 |
|
14. Libanon
Libanon, uradno Republika Libanon, je država na Bližnjem vzhodu na vzhodni sredozemski obali. Država meji na Sirijo in Izrael.
 |
|
15. Oman
Oman, uradno Sultanat Oman, je država, ki se nahaja v vzhodnem delu Arabskega polotoka. Oman meji na Združene arabske emirate na severozahodu, na Savdsko Arabijo na zahodu in na Jemen na jugozahodu ter ima dolgo obalo do Arabskega morja na vzhodu in Omanskega zaliva na severovzhodu.
 |
|
16. Palestina
 |
|
17. Katar
Katar uradno Država Katar je emirat, sestavljen iz polotoka v Perzijskem zalivu na severovzhodni obali Arabskega polotoka. Država na jugu meji na Savdsko Arabijo in ima tudi morsko mejo z Bahrajnom.
 |
|
18. Sirija
Sirija, uradno Sirska arabska republika ali Sirska arabska republika, je država na Bližnjem vzhodu. Glavno mesto države je Damask. Država meji na Jordanijo, Libanon, Irak, Turčijo in Izrael.
 |
|
19. Turčija
Turčija, uradno Republika Turčija, je evrazijska država, ki se razteza čez Anatolski polotok v jugozahodni Aziji in vzhodno Trakijo na Balkanskem polotoku v jugovzhodni Evropi.
 |
|
Seznam držav zahodne Azije in njihovih glavnih mest
Kot je navedeno zgoraj, je v Zahodni Aziji devetnajst neodvisnih držav. Med njimi je po številu prebivalcev največja država Iran, najmanjša pa Ciper. Celoten seznam držav Zahodne Azije z glavnimi mesti je prikazan v spodnji tabeli, razvrščenih po zadnjem skupnem prebivalstvu in površini.
| Rank | Ime države | Prebivalstvo | Površina (km²) | Kapital |
| 1 | Iran | 82.545.300 | 1.531.595 | Teheran |
| 2 | puran | 82.003.882 | 769.632 | Ankara |
| 3 | Irak | 39.127.900 | 437.367 | Bagdad |
| 4 | Savdska Arabija | 33.413.660 | 2.149.690 | Riad |
| 5 | Jemen | 29.161.922 | 527.968 | Sanaa |
| 6 | Sirija | 17.070.135 | 183.630 | Damask |
| 7 | Jordanija | 10.440.900 | 88.802 | Aman |
| 8 | Azerbajdžan | 9.981.457 | 86.100 | Baku |
| 9 | Združeni Arabski Emirati | 9.770.529 | 83.600 | Abu Dhabi |
| 10 | Izrael | 9.045.370 | 20.330 | Jeruzalem |
| 11 | Libanon | 6.855.713 | 10.230 | Bejrut |
| 12 | Palestina | 4.976.684 | 5,640 | NA |
| 13 | Oman | 4.632.788 | 309.500 | Muškat |
| 14 | Kuvajt | 4.420.110 | 17.818 | Kuwait City |
| 15 | Georgia | 3.723.500 | 69.700 | Tbilisi |
| 16 | Armenija | 2.962.100 | 28.342 | Erevan |
| 17 | Katar | 2.740.479 | 11.586 | Doha |
| 18 | Bahrajn | 1.543.300 | 767 | Manama |
| 19 | Ciper | 864.200 | 9,241 | Nikozija |
Kratka zgodovina zahodne Azije
Starodavne civilizacije in zibelka civilizacije
1. Mezopotamija: Rojstvo civilizacije
Zahodna Azija, ki jo pogosto imenujejo “zibelka civilizacije”, je dom nekaterih najzgodnejših znanih civilizacij v človeški zgodovini. Mezopotamija, ki leži med rekama Tigris in Evfrat v današnjem Iraku, je bila rojstni kraj kmetijstva, pisave in zapletenih urbanih družb. V tej regiji so cvetele civilizacije, kot so Sumer, Akad, Babilon in Asirija, ki so za seboj pustile monumentalno arhitekturo, pravne zakonike (kot je Hamurabijev zakonik) in literarna dela, kot je Ep o Gilgamešu.
2. Starodavni imperiji:
Zahodna Azija je bila priča vzponu in padcu številnih imperijev, ki so vplivali daleč preko svojih meja. Akadsko cesarstvo, ki ga je ustanovil Sargon Veliki v 24. stoletju pred našim štetjem, je bilo prvo znano cesarstvo v zgodovini. Sledilo mu je Babilonsko cesarstvo, ki je doseglo svoj vrhunec pod Hamurabijem v 18. stoletju pred našim štetjem. Asirsko cesarstvo, znano po svoji vojaški moči in brutalnih osvajanjih, je prevladovalo na večjem delu Bližnjega vzhoda od 9. do 7. stoletja pred našim štetjem.
Klasično obdobje in Perzijsko cesarstvo
1. Perzijsko cesarstvo:
V 6. stoletju pred našim štetjem se je v zahodni Aziji pojavilo Ahemenidsko cesarstvo, ki ga je vodil Kir Veliki. Na svojem vrhuncu se je Perzijsko cesarstvo raztezalo od Egipta do doline Inda ter zajemalo različna ljudstva in kulture. Pod Darijem Velikim je cesarstvo vzpostavilo sistem uprave in infrastrukture, vključno s kraljevo cesto, ki je olajšala komunikacijo in trgovino na njegovem obsežnem ozemlju. Ahemenidsko cesarstvo je padlo pod roke Aleksandra Velikega v 4. stoletju pr. n. št., s čimer se je začelo helenistično obdobje.
2. Helenistični vpliv:
Po Aleksandrovih osvajanjih je zahodna Azija prišla pod grški vpliv, saj sta Selevkidsko cesarstvo in pozneje Ptolemajsko kraljestvo vladala nad delom regije. Grška kultura, jezik in arhitektura so pustili trajen vpliv, zlasti v mestih, kot sta Aleksandrija v Egiptu in Antiohija v Siriji.
Vzpon islama in islamska zlata doba
1. Islamska osvajanja:
V 7. stoletju našega štetja je bil Arabski polotok priča vzponu islama pod prerokom Mohamedom. Islamski kalifat se je hitro razširil v Zahodno Azijo in porazil Bizantinsko in Sasanidsko cesarstvo. Mesta, kot so Damask, Bagdad in Kairo, so postala središča islamske civilizacije, uprave in učenja.
2. Islamska zlata doba:
Zahodna Azija je doživela obdobje kulturnega, znanstvenega in umetniškega razcveta, znanega kot islamska zlata doba (od 8. do 14. stoletja n. št.). Učenjaki in polimati so pomembno prispevali na področjih, kot so matematika, astronomija, medicina in filozofija. Institucije, kot je Hiša modrosti v Bagdadu, so imele ključno vlogo pri ohranjanju in prenašanju znanja iz starodavnih civilizacij v Evropo.
Otomansko cesarstvo in kolonializem
1. Otomansko cesarstvo:
Od 14. do začetka 20. stoletja je bil večji del zahodne Azije del Otomanskega cesarstva. S sedežem v sodobni Turčiji so Osmani razširili svojo oblast po Bližnjem vzhodu, Severni Afriki in jugovzhodni Evropi. Istanbul (nekdanji Konstantinopel) je bil glavno mesto tega velikega večetničnega imperija, ki je trajal več kot šest stoletij.
2. Kolonialni vpliv:
V 19. in zgodnjem 20. stoletju je zahodna Azija prišla pod vpliv evropskih kolonialnih sil, vključno z Veliko Britanijo, Francijo in Rusijo. Sporazum Sykes-Picot (1916) je regijo razdelil na vplivne sfere, ki so oblikovale njene sodobne meje in politično dinamiko. Zahodna Azija je postala bojišče imperialnih rivalstev, kar je vodilo v propad Otomanskega cesarstva in nastanek modernih nacionalnih držav.
Sodobni izzivi in geopolitična dinamika
1. Politična nestabilnost:
Zahodna Azija se v moderni dobi sooča s številnimi izzivi, vključno s politično nestabilnostjo, konflikti in sektaškimi napetostmi. Vojne, revolucije in intervencije so opustošile države, kot so Sirija, Irak in Jemen, kar je povzročilo humanitarne krize in množično razseljevanje.
2. Regionalna dinamika moči:
Za regijo je značilna kompleksna geopolitična dinamika s konkurenčnimi interesi med regionalnimi silami (kot so Iran, Savdska Arabija in Turčija) in zunanjimi akterji (vključno z Združenimi državami, Rusijo in Kitajsko). Vprašanja, kot so izraelsko-palestinski konflikt, iranski jedrski program in vzpon skrajnih skupin, kot je ISIS, so napetosti še zaostrila.
