Države v vzhodni Evropi
Vzhodnoevropske države so razvrščene glede na njihove kulturne in zgodovinske značilnosti. Po eni strani združujejo države, ki so prišle pod vpliv pravoslavne cerkve in imajo slovanski jezik. Mnoge od njih, kot so Srbija, Črna gora, Hrvaška, so bile pod prevlado turško-otomanskega imperija. Zato najdemo veliko število muslimanov, ki so se tam ustalili pred več stoletji.
Po drugi strani pa so bile regije, kot so Madžarska, Češka in Slovaška, del Avstro-Ogrske. Imajo kulturo, ki je blizu zahodu, čeprav niso bili okupirani s strani rimskega imperija.
Koliko držav v vzhodni Evropi
Vzhodno Evropo kot regijo Evrope sestavlja 10 neodvisnih držav (Belorusija, Bolgarija, Češka, Madžarska, Moldavija, Poljska, Romunija, Rusija, Slovaška, Ukrajina). Spodaj si oglejte seznam vzhodnoevropskih držav in odvisnosti glede na število prebivalcev. Prav tako jih lahko najdete vse po abecednem vrstnem redu na koncu te strani.
1. Belorusija
Belorusija, uradno Republika Belorusija, je država v vzhodni Evropi. Država je celinska država in meji na Latvijo, Litvo, Poljsko, Rusijo in Ukrajino.
 |
|
2. Bolgarija
Bolgarija je republika v južni Evropi na severovzhodnem Balkanu, ki na severu meji na Romunijo, na zahodu na Srbijo in Makedonijo ter na jugu na Grčijo in Turčijo ter na vzhodu na obalo Črnega morja. Bolgarija ima približno 7,2 milijona prebivalcev, Sofija pa je glavno in največje mesto.
 |
|
3. Češka
Češka, formalno Češka, je srednjeevropska država in članica Evropske unije.
 |
|
4. Madžarska
Madžarska je republika v srednji Evropi. Glavno mesto Madžarske je Budimpešta. Država meji na Avstrijo, Slovaško, Ukrajino, Romunijo, Srbijo, Hrvaško in Slovenijo. Madžarska sega v deveto stoletje in prebivalstvo govori ugrski madžarski jezik.
 |
|
5. Moldavija
Moldavija, uradno Republika Moldavija, je republika v vzhodni Evropi, ki meji na Romunijo in Ukrajino. Država ima 3,5 milijona prebivalcev.
 |
|
6. Poljska
Poljska, uradno Republika Poljska, je republika v srednji Evropi. Poljska na zahodu meji na Nemčijo, na jugu na Češko in Slovaško, na vzhodu na Ukrajino in Belorusijo ter na severu na Litvo in Rusijo.
 |
|
7. Romunija
Romunija je republika v vzhodni Evropi. Država meji na severu na Ukrajino, na vzhodu na Moldavijo in Črno morje, na jugu na Bolgarijo, ob reki Donavi, na zahodu pa na Madžarsko in Srbijo.
 |
|
8. Rusija
Rusija, uradno Ruska federacija, je zvezna republika, ki obsega velike dele vzhodne Evrope in celotno severno Azijo.
 |
|
9. Slovaška
Slovaška je republika v srednji Evropi, ki meji na Poljsko, Ukrajino, Madžarsko, Avstrijo in Češko.
 |
|
10. Ukrajina
Ukrajina je država v vzhodni Evropi. Meji na Romunijo, Moldavijo, Madžarsko, Slovaško, Poljsko, Belorusijo in Rusijo. Na jugu ima država obalo, ki gleda na Črno morje.
 |
|
Seznam držav v vzhodni Evropi in njihovih glavnih mest
Kot je navedeno zgoraj, so v vzhodni Evropi 3 neodvisne države. Med njimi je največja država Rusija, najmanjša pa Moldavija. Celoten seznam vzhodnoevropskih držav z glavnimi mesti je prikazan v spodnji tabeli, razvrščenih glede na zadnje skupno število prebivalcev.
| Rank | Neodvisna država | Trenutna populacija | Kapital |
| 1 | Rusija | 146.793.744 | Moskva |
| 2 | Ukrajina | 42.079.547 | Kijev |
| 3 | Poljska | 38.413.000 | Varšava |
| 4 | Romunija | 19.523.621 | Bukarešta |
| 5 | Češka | 10.652.812 | Praga |
| 6 | Madžarska | 9.764.000 | Budimpešta |
| 7 | Belorusija | 9.465.300 | Minsk |
| 8 | Bolgarija | 7.000.039 | Sofija |
| 9 | Slovaška | 5.450.421 | Bratislava |
| 10 | Moldavija | 3.547.539 | Kišinjev |
Zemljevid držav v vzhodni Evropi
Kratka zgodovina vzhodne Evrope
Staro in zgodnje srednjeveško obdobje
Zgodnje civilizacije in plemenske družbe
Vzhodna Evropa, ki obsega regije, kot so Balkan, baltske države in vzhodnoslovanske dežele, ima raznoliko in kompleksno zgodovino. Med prvimi prebivalci so bili Tračani, Iliri in Dačani na Balkanu ter baltska plemena na severu. Skiti in Sarmati so tavali po stepah, medtem ko so se slovanska plemena začela naseljevati v regiji okoli 5. stoletja našega štetja in tvorila temelje bodočih držav.
Bizantinski vpliv in slovanska ekspanzija
Bizantinsko cesarstvo je pomembno vplivalo na Balkan s širjenjem krščanstva, umetnosti in arhitekture. Vzhodna pravoslavna cerkev je imela ključno vlogo pri oblikovanju kulturne in verske identitete vzhodne Evrope. Slovanska plemena, vključno s predniki sodobnih Rusov, Ukrajincev in Belorusov, so se razširila v Vzhodno Evropo, se povezala z lokalnim prebivalstvom in vzpostavila zgodnje politike.
Obdobje visokega srednjega veka
Kijevska Rusija in vzpon kneževin
Nastanek Kijevske Rusije v 9. stoletju je zaznamoval pomemben razvoj v vzhodnoevropski zgodovini. Kijevska Rusija, ki so jo ustanovili Varjagi, je postala močna zveza slovanskih plemen pod vodstvom kijevskega velikega kneza. Pokristjanjevanje Kijevske Rusije leta 988 pod knezom Vladimirjem Velikim je vzhodno pravoslavje uveljavilo kot prevladujočo vero.
Mongolska invazija in zlata horda
V 13. stoletju je mongolska invazija opustošila vzhodno Evropo, kar je privedlo do podreditve Kijevske Rusije s strani Zlate Horde. Mongolski jarem je močno prizadel regijo in povzročil politično razdrobljenost in gospodarske težave. Vendar pa so nekatere kneževine, kot je Moskva, začele naraščati na moči s sodelovanjem z Mongoli in postopnim uveljavljanjem neodvisnosti.
Pozni srednji vek in zgodnji novi vek
Vzpon poljsko-litovske skupne države
V 14. in 15. stoletju se je pojavila poljsko-litovska skupnost, močna država, ki je nastala s Krewsko (1385) in Lublinsko unijo (1569). Commonwealth je postal ena največjih in najbolj naseljenih držav v Evropi, za katero je značilen edinstven sistem »zlate svoboščine«, ki je plemstvu podelil pomembne politične pravice.
Osmanska ekspanzija in habsburški vpliv
Širitev Otomanskega cesarstva na Balkan v 14. in 15. stoletju je močno vplivala na vzhodno Evropo. Padec Konstantinopla leta 1453 je pomenil začetek otomanske prevlade v jugovzhodni Evropi, kar je vodilo v stoletja turškega vpliva v regiji. Hkrati so Habsburžani razširili svoj nadzor nad deli vzhodne Evrope, zlasti na Madžarskem in zahodnem Balkanu, kar je prispevalo k zapleteni politični pokrajini.
Moderno obdobje
Delitve Poljske in vzpon Rusije
Pozno 18. stoletje je bilo priča delitvam Poljske (1772, 1793, 1795) s strani Rusije, Prusije in Avstrije, kar je privedlo do izginotja poljsko-litovske skupne države z zemljevida. Medtem je Rusko cesarstvo razširilo svoje ozemlje in postalo prevladujoča sila v vzhodni Evropi. Vzpon Ruskega imperija pod voditelji, kot sta bila Peter Veliki in Katarina Velika, je prinesel znatna prizadevanja za modernizacijo in ozemeljsko širitev.
Nacionalizem in osamosvojitvena gibanja
19. stoletje je zaznamoval vzpon nacionalizma in gibanj za neodvisnost po vsej vzhodni Evropi. Propad Otomanskega cesarstva in oslabitev habsburškega nadzora sta omogočila nastanek novih nacionalnih držav. Grška vojna za neodvisnost (1821-1830) je navdihnila druge balkanske narode, da so si prizadevali za neodvisnost. Pomemben vpliv so imele tudi revolucije leta 1848, ki so spodbujale narodno zavest in politične spremembe.
Pretresi 20. stoletja
Prva svetovna vojna in Versajska pogodba
Prva svetovna vojna in kasnejša Versajska pogodba (1919) sta dramatično preoblikovala Vzhodno Evropo. Propad imperijev je privedel do nastanka novih držav, vključno s Poljsko, Češkoslovaško in Jugoslavijo. Medvojno obdobje so zaznamovali politična nestabilnost, gospodarski izzivi in vzpon avtoritarnih režimov.
Druga svetovna vojna in sovjetska prevlada
Druga svetovna vojna je Vzhodni Evropi prinesla opustošenje, v regiji pa so se odvijale pomembne bitke in grozodejstva. Nacistična okupacija in holokavst sta močno vplivala na vzhodnoevropsko prebivalstvo. Po vojni je Sovjetska zveza vzpostavila nadzor nad Vzhodno Evropo, kar je privedlo do oblikovanja komunističnih vlad, povezanih z Moskvo. Železna zavesa je razdelila Evropo in ustvarila geopolitično in ideološko ločnico, ki je trajala do konca hladne vojne.
Sodobni razvoj
Padec komunizma in demokratične tranzicije
V poznem 20. stoletju so po vsej Vzhodni Evropi padli komunistični režimi, ki se je začel z gibanjem Solidarnost na Poljskem in dosegel vrhunec s padcem berlinskega zidu leta 1989. Kasnejši razpad Sovjetske zveze leta 1991 je omogočil neodvisnost baltskih držav in drugih vzhodnoevropskih narodov. Te države so stopile na pot k demokraciji, tržnemu gospodarstvu in povezovanju z zahodnimi institucijami.
Integracija v Evropsko unijo in sodobni izzivi
V 21. stoletju so se številne vzhodnoevropske države pridružile Evropski uniji in Natu v želji po stabilnosti, varnosti in gospodarski rasti. Vendar se regija sooča s stalnimi izzivi, vključno s politično korupcijo, gospodarskimi razlikami in napetostmi z Rusijo. Konflikti, kot je vojna v Ukrajini, poudarjajo nenehno geopolitično nestanovitnost v vzhodni Evropi.
