Države zahodne Evrope
Koliko držav v zahodni Evropi
Zahodno Evropo kot regijo Evrope sestavlja 9 neodvisnih držav (Avstrija, Belgija, Francija, Nemčija, Lihtenštajn, Luksemburg, Monako, Nizozemska, Švica) in 2 ozemlja (Guernsey, Jersey). Spodaj si oglejte seznam zahodnoevropskih držav in odvisnosti glede na število prebivalcev. Prav tako jih lahko najdete vse po abecednem vrstnem redu na koncu te strani.
1. Avstrija
Avstrija, uradno Republika Avstrija, je neobalna država v srednji Evropi. Avstrija na severu meji na Nemčijo in Češko, na vzhodu na Slovaško in Madžarsko, na jugu na Slovenijo in Italijo ter na zahodu na Švico in Liechtenstein.
|
2. Belgija
Belgija je ustavna monarhija v zahodni Evropi in meji na Francijo, Nemčijo, Luksemburg in Nizozemsko. Belgija je sedež EU in več večjih mednarodnih organizacij. V Belgiji živi približno 11 milijonov ljudi, dve največji regiji pa se imenujeta Flandrija, ki se nahaja na severu, in francosko govoreča južna regija Valonija.
|
3. Francija
Francija, formalno Republika Francija ali drugače Francoska republika, je republika v Zahodni Evropi. Francija ima obale do Atlantika, Rokavskega preliva in Sredozemskega morja.
|
4. Nemčija
Nemčija, uradno Zvezna republika Nemčija, je zvezna država v srednji Evropi, ki jo sestavlja 16 dežel. Nemčija je ena vodilnih industrijskih držav na svetu.
|
5. Lihtenštajn
Liechtenstein, formalno Kneževina Liechtenstein, je neodvisna ustavna monarhija v Alpah Srednje Evrope, ki se nahaja med Švico in Avstrijo. Liechtenstein je ena od evropskih mikrodržav.
|
6. Luksemburg
Luksemburg, uradno Veliko vojvodstvo Luksemburg, je država v zahodni Evropi. Država meji na zahodu in severu z Belgijo, na vzhodu z Nemčijo in na jugu s Francijo.
|
7. Monako
Monako, uradno Kneževina Monako, je mikrostat z ustavno monarhijo v južni Franciji v zahodni Evropi.
|
8. Nizozemska
Nizozemska, uradno Kraljevina Nizozemska, je država v zahodni Evropi. Država na severu in zahodu meji na Severno morje, na jugu na Belgijo in na vzhodu na Nemčijo. Nizozemska vključuje tudi občine Bonaire, Saba in Sint Eustatius v Karibih.
|
9. Švica
Švica ali uradno Švicarska konfederacija je zveza v srednji Evropi, ki meji na Francijo, Nemčijo, Italijo, Avstrijo in Liechtenstein.
|
Seznam držav zahodne Evrope in njihovih glavnih mest
Kot je navedeno zgoraj, so v zahodni Evropi 3 neodvisne države. Med njimi je največja država Nemčija, najmanjša pa Monako. Celoten seznam zahodnoevropskih držav z glavnimi mesti je prikazan v spodnji tabeli, razvrščenih glede na zadnje skupno število prebivalcev.
Rank | Neodvisna država | Trenutna populacija | Kapital |
1 | Nemčija | 82.979.100 | Berlin |
2 | Francija | 66.998.000 | Pariz |
3 | Nizozemska | 17.325.700 | Amsterdam |
4 | Belgija | 11.467.362 | Bruselj |
5 | Avstrija | 8.869.537 | Dunaj |
6 | Švica | 8.542.323 | Bern |
7 | Luksemburg | 613.894 | Luksemburg |
8 | Liechtenstein | 38.380 | Vaduz |
9 | Monako | 38.300 | Monako |
Ozemlja v zahodni Evropi
Rank | Odvisno ozemlje | Prebivalstvo | Ozemlje |
1 | Jersey | 105.500 | Združeno kraljestvo |
2 | Guernsey | 62.063 | Združeno kraljestvo |
Zemljevid držav zahodne Evrope
Kratka zgodovina zahodne Evrope
Stare civilizacije in zgodnja zgodovina
Prazgodovinski časi in zgodnji prebivalci
Zahodna Evropa z regijami, vključno z današnjo Francijo, Nemčijo, Nizozemsko, Belgijo in Švico, ima bogato prazgodovinsko dediščino. V obdobju paleolitika so se pojavile zgodnje človeške naselbine, z znamenitimi poslikavami v jami Lascaux v Franciji, ki segajo okoli 17.000 pr. Neolitik je prinesel kmetijske prakse, ki so vodile do ustanovitve stalnih naselbin in megalitskih struktur, kot so kamni Carnac v Bretanji.
Keltska plemena in rimsko osvajanje
Do prvega tisočletja pred našim štetjem so keltska plemena, kot so Galci, Briti in Iberi, prevladovala v Zahodni Evropi. Ta plemena so ustanovila sofisticirane družbe z napredno obdelavo kovin in trgovskimi mrežami. Rimsko osvajanje Galije (današnje Francije in okoliških regij) se je začelo leta 58 pr. n. št. pod Julijem Cezarjem, kar je vodilo do vključitve teh območij v Rimsko cesarstvo. Rimsko obdobje je prineslo urbanizacijo, razvoj infrastrukture in kulturno asimilacijo, kar je pustilo trajno zapuščino v obliki cest, akvaduktov in jezikov, ki temeljijo na latinščini.
Srednja leta
Frankovska kraljestva in Karolinško cesarstvo
Propad Zahodnega rimskega cesarstva v 5. stoletju n. št. je povzročil vzpon germanskih kraljestev, predvsem Frankov. Pod vodstvom kralja Klodvika I. so Franki ustanovili močno kraljestvo v Galiji. Karolinška dinastija, zlasti pod Karlom Velikim (768–814 n. š.), je Frankovsko cesarstvo razširila po večjem delu zahodne in srednje Evrope ter spodbujala oživitev učenja in kulture, znano kot karolinška renesansa.
Fevdalizem in Sveto rimsko cesarstvo
Razdrobljenost Karolinškega cesarstva je povzročila razvoj fevdalizma, decentraliziranega sistema upravljanja, ki je temeljil na lastništvu zemlje in vazalstvu. Sveto rimsko cesarstvo, ustanovljeno leta 962 n. št. s kronanjem Otona I., je skušalo oživiti dediščino imperija Karla Velikega, čeprav je ostalo ohlapna konfederacija držav. V tem obdobju so se pojavila tudi vplivna samostanska središča in univerze, ki so prispevale k intelektualnemu in kulturnemu razvoju zahodne Evrope.
Renesansa in zgodnji novi vek
Renesansa in kulturni razcvet
Renesansa, ki se je začela v Italiji v 14. stoletju, se je do 15. stoletja razširila v zahodno Evropo in sprožila kulturni in intelektualni preporod. Francija, dežele in Nemčija so postale središča umetniških in znanstvenih inovacij. Osebnosti, kot so Leonardo da Vinci, Michelangelo in Erazem, so pomembno prispevale k umetnosti, znanosti in humanizmu. Izum tiskarskega stroja Johannesa Gutenberga sredi 15. stoletja je revolucioniral širjenje znanja.
Reformacija in verski konflikt
16. stoletje je prineslo protestantsko reformacijo, ki jo je leta 1517 začelo 95 tez Martina Luthra. Ta verski preobrat je povzročil razdrobljenost zahodnega krščanstva ter pomembne politične in družbene konflikte, vključno s tridesetletno vojno (1618–1648). Vestfalski mir leta 1648 je končal vojno in vzpostavil načela državne suverenosti in verske strpnosti ter preoblikoval politično krajino zahodne Evrope.
Doba razsvetljenstva in revolucij
Razsvetljenstvo
Razsvetljenstvo 18. stoletja je bilo obdobje intelektualne in filozofske rasti, ki je poudarjala razum, pravice posameznika in znanstveno raziskovanje. Filozofi, kot so Voltaire, Rousseau in Kant, so vplivali na politično misel in prispevali k razvoju sodobnih demokratičnih načel. Razsvetljenski ideali so postavili temelje za revolucionarna gibanja po vsej Evropi.
Francoska revolucija in Napoleonova doba
Francoska revolucija (1789-1799) je globoko preoblikovala Zahodno Evropo, zrušila monarhijo in vzpostavila republiko, ki je temeljila na načelih svobode, enakosti in bratstva. Kasnejši vzpon Napoleona Bonaparteja je privedel do napoleonskih vojn (1803-1815), ki so preoblikovale evropske politične meje in razširile revolucionarne ideale po vsej celini. Dunajski kongres (1814-1815) je po Napoleonovem porazu poskušal obnoviti stabilnost in ravnotežje moči v Evropi.
Industrializacija in moderna doba
Industrijska revolucija
Konec 18. in 19. stoletja smo bili priča industrijski revoluciji, ki se je začela v Veliki Britaniji in se razširila po zahodni Evropi. To obdobje je prineslo pomemben tehnološki napredek, urbanizacijo in gospodarsko rast ter preoblikovalo zahodnoevropske družbe iz agrarnega v industrijsko gospodarstvo. Železnice, tovarne in nove komunikacijske metode, kot je telegraf, so spremenile vsakdanje življenje in delo.
Svetovne vojne in njihove posledice
20. stoletje sta zaznamovali dve uničujoči svetovni vojni. Prva svetovna vojna (1914-1918) je povzročila množične izgube življenj in politične pretrese, ki so privedli do padca imperijev in preoblikovanja državnih meja. Druga svetovna vojna (1939-1945) je imela še močnejši vpliv, saj je povzročila obsežno uničenje in privedla do delitve Nemčije in vzpostavitve reda hladne vojne. V povojnem obdobju je nastala Evropska unija (EU), katere cilj je bil spodbujanje gospodarskega sodelovanja in preprečevanje prihodnjih konfliktov.
Sodobni razvoj
evropske integracije
Za drugo polovico 20. stoletja in začetek 21. stoletja je bilo značilno naraščajoče evropsko povezovanje. Ustanovitev Evropske gospodarske skupnosti (EGS) leta 1957, ki se je razvila v EU, je spodbudila gospodarsko sodelovanje, politično stabilnost in oblikovanje enotnega trga. Zahodnoevropske države so imele vodilno vlogo v tem procesu, saj so spodbujale politike enotnosti in kolektivne varnosti.
Sodobni izzivi
Zahodna Evropa se danes sooča s številnimi izzivi, vključno z ekonomskimi razlikami, vprašanji migracij in vzponom populističnih gibanj. Regija se še naprej spopada s posledicami brexita, okoljsko trajnostjo in vplivi globalizacije. Kljub tem izzivom ostaja Zahodna Evropa vodilna v svetu na kulturnem, gospodarskem in političnem področju.