Seznam afriških držav (po abecednem vrstnem redu)

Kot druga največja celina ima Afrika površino 30,3 milijona kvadratnih kilometrov, kar predstavlja 20,4 odstotka Zemljine površine. Ime Afrika izhaja iz rimskih časov. V rimskih časih je bilo “Afrika” ime za območje Kartagine v današnji severovzhodni Tuniziji. Kasneje je Afrika postala ime južne obale Sredozemskega morja in je od srednjega veka ime afriške celine.

Regije v Afriki

• Zahodna Afrika
• Vzhodna Afrika
• Severna Afrika
• Srednja Afrika
• Južna Afrika

Geografsko Sredozemlje in Gibraltarska ožina ločujeta Afriko od Evrope na severu. Afrika ima kopensko povezavo z Azijo na severovzhodu; Sueški prekop velja za razliko med obema celinama. Mimogrede, Afriko na zahodu obdaja Atlantski ocean, na jugovzhodu in vzhodu Indijski ocean ter na severovzhodu Rdeče morje.

Najvišja gora je Kilimandžaro v Tanzaniji, 5895 metrov nad morjem. Najdaljša reka je Nil, ki ima dolžino 6671 kilometrov, največje jezero pa je Viktorijino jezero v vzhodni Afriki s površino 68.800 kvadratnih kilometrov.

Koliko držav v Afriki

Afriko pogosto delimo na regije Severne Afrike, Zahodne Afrike, Srednje Afrike, Južne Afrike in Vzhodne Afrike. Celino sestavlja 54 neodvisnih držav in 8 ozemelj. Poleg tega sta 2 državi omejeno mednarodno priznani ali pa sploh nista: Somaliland in Zahodna Sahara. Tri države so monarhije, ostale pa republike.

Največja afriška država je Alžirija; najmanj pa Sejšeli. Gambija je najmanjša država na afriški celini.

Zemljevid afriških držav

Afrika, obdana z vzhodnoindijskim in zahodnoatlantskim oceanom, v latinščini pomeni »kraj, kjer sonce pripeka«. Spodaj si oglejte zemljevid Afrike in zastave vseh držav.

Čeprav je večina držav nerazvitih, je Afrika ena najboljših popotniških destinacij na svetu. Najboljše destinacije so nacionalni rezervat Maasai Mara (Kenija), Viktorijini slapovi (Zambija), piramide v Gizi (Egipt), Cape Town (Južna Afrika) in Marakeš (Maroko).

Abecedni seznam vseh afriških držav

Od leta 2020 je v Afriki skupno 54 držav. Med vsemi afriškimi državami je po številu prebivalcev največja Nigerija, najmanjša pa Sejšeli. Za celoten seznam afriških držav in odvisnosti po abecednem vrstnem redu si oglejte naslednje:

#	Zastava	Država	Uradno ime	Prebivalstvo
1		Alžirija	Ljudska demokratična republika Alžirija	43.851.055
2		Angola	Republika Angola	32.866.283
3		Benin	Republika Benin	12.123.211
4		Bocvana	Republika Bocvana	2.351.638
5		Burkina Faso	Burkina Faso	20.903.284
6		Burundi	Republika Burundi	11.890.795
7		Kamerun	Republika Kamerun	26.545.874
8		Cabo Verde	Republika Cabo Verde (prej Zelenortski otoki)	555.998
9		centralna afriška republika	centralna afriška republika	4.829.778
10		Čad	Republika Čad	16.425.875
11		Komori	Unija Komori	869.612
12		Slonokoščena obala	Republika Slonokoščena obala	26.378.285
13		Demokratična republika Kongo	Demokratična republika Kongo	89.561.414
14		Džibuti	Republika Džibuti	988.011
15		Egipt	Arabska republika Egipt	102.334.415
16		Ekvatorialna Gvineja	Republika Ekvatorialna Gvineja	1.402.996
17		Eritreja	Država Eritreja	3.546.432
18		Eswatini	Kraljevina Esvatini (prej Svazi)	1.163.491
19		Etiopija	Zvezna demokratična republika Etiopija	114.963.599
20		Gabon	Gabonska republika	2.225.745
21		Gambija	Republika Gambija	2.416.679
22		Gana	Republika Gana	31.072.951
23		Gvineja	Republika Gvineja	13.132.806
24		Gvineja Bissau	Republika Gvineja Bissau	1.968.012
25		Kenija	Republika Kenija	53.771.307
26		Lesoto	Kraljevina Lesoto	2.142.260
27		Liberija	Republika Liberija	5.057.692
28		Libija	Država Libija	6.871.303
29		Madagaskar	Republika Madagaskar	27.691.029
30		Malavi	Republika Malavi	19.129.963
31		Mali	Republika Mali	20.250.844
32		Mavretanija	Islamska republika Mavretanija	4.649.669
33		Mavricij	Republika Mauritius	1.271.779
34		Maroko	Kraljevina Maroko	36.910.571
35		Mozambik	Republika Mozambik	31.255.446
36		Namibija	Republika Namibija	2.540.916
37		Niger	Republika Niger	24.206.655
38		Nigerija	Zvezna republika Nigerija	206.139.600
39		Republika Kongo	Republika Kongo	5.240.011
40		Ruanda	Republika Ruanda	12.952.229
41		Sao Tome in Principe	Demokratična republika Sao Tome in Principe	219.170
42		Senegal	Republika Senegal	16.743.938
43		Sejšeli	Republika Sejšeli	98,358
44		Sierra Leone	Republika Sierra Leone	7.976.994
45		Somalija	Zvezna republika Somalija	15.893.233
46		Južna Afrika	Južnoafriška republika	59.308.701
47		Južni Sudan	Republika Južni Sudan	11.193.736
48		Sudan	Republika Sudan	43.849.271
49		Tanzanija	Združena republika Tanzanija	59.734.229
50		Iti	Republika Togo	8.278.735
51		Tunizija	Republika Tunizija	11.818.630
52		Uganda	Republika Uganda	45.741.018
53		Zambija	Republika Zambija	18.383.966
54		Zimbabve	Republika Zimbabve	14.862.935

Odvisnosti v Afriki

Poleg 54 neodvisnih držav sta v Afriki tudi dve odvisni državi.

1. Réunion ( Francija )
2. Sveta Helena ( UK )

Kratka zgodovina Afrike

Starodavne civilizacije

Afrika je zibelka človeštva, z dokazi o najzgodnejših človeških prednikih, ki so jih našli v Veliki razpočni dolini. Zgodovino celine zaznamuje vzpon velikih starodavnih civilizacij. Okoli leta 3300 pred našim štetjem se je stari Egipt pojavil ob reki Nil, znan po svoji monumentalni arhitekturi, kot so piramide, in pomembnih prispevkih k pisanju, umetnosti in upravljanju. Razcvetelo se je tudi kraljestvo Kuš, južno od Egipta, ki je vplivalo na trgovske poti in razvilo svojo edinstveno kulturo.

V Zahodni Afriki je kultura Nok, ki sega okoli leta 1000 pr. n. št. do 300 n. š., znana po svojih skulpturah iz terakote in zgodnji tehnologiji obdelave železa. Migracija bantujev, ki se je začela okoli leta 1000 pr. n. št., je razširila poljedelstvo, jezik in kulturo po vsej podsaharski Afriki ter pomembno oblikovala demografsko in kulturno krajino celine.

Srednjeveška afriška kraljestva

Srednjeveško obdobje je pričalo vzpon močnih in bogatih kraljestev in imperijev po Afriki. V Zahodni Afriki je bilo Gansko cesarstvo (okoli 300–1200 n. št.) vplivna trgovska država, ki je trgovala z zlatom in soljo. Nasledilo ga je Malijsko cesarstvo (okoli 1235-1600 n. št.), ki je doseglo svoj vrhunec pod Mansa Muso, znanim po svojem neizmernem bogastvu in znamenitem romanju v Meko.

Sledilo je cesarstvo Songhai (okoli 1430-1591 n. š.), ki je postalo eno največjih afriških imperijev v zgodovini s središčem v Timbuktuju, središču islamskega učenja in trgovine. V vzhodni Afriki je bilo kraljestvo Aksum (približno 100–940 n. št.) pomemben trgovski narod, ki se je v 4. stoletju spreobrnil v krščanstvo in pustil za seboj impresivne arhitekturne dosežke, vključno z visokimi stelami in znamenito cerkvijo sv. Marije Sionske.

V južni Afriki je bil Veliki Zimbabve (okoli 1100–1450 n. št.) znan po svojih impresivnih kamnitih strukturah in je služil kot glavno trgovsko središče. Svahilske mestne države vzdolž vzhodnoafriške obale so uspevale zaradi trgovine z Bližnjim vzhodom, Indijo in Kitajsko ter mešale afriško in arabsko kulturo.

Evropsko raziskovanje in trgovina s sužnji

Prihod evropskih raziskovalcev v 15. stoletju je zaznamoval začetek novega in pogosto tragičnega poglavja v afriški zgodovini. Portugalski pomorščaki, kot je princ Henrik Pomorščak, so začeli raziskovati afriško obalo in iskali morsko pot v Azijo. To obdobje je vodilo do ustanovitve trgovskih postaj in začetka čezatlantske trgovine s sužnji.

Trgovina s sužnji je imela uničujoč vpliv na Afriko, saj so bili milijoni Afričanov med 16. in 19. stoletjem prisilno odpeljani v Ameriko. V tem obdobju je prišlo do velikih družbenih in gospodarskih motenj, depopulacije in razpada tradicionalnih družb. Evropske sile, vključno z Veliko Britanijo, Francijo, Portugalsko in Nizozemsko, so ustanovile kolonije ob obali, da bi olajšale trgovino s sužnji.

Kolonialno obdobje

19. stoletje je prineslo »prepir za Afriko«, kjer so evropske sile agresivno kolonizirale celino. Berlinska konferenca 1884-1885 je formalizirala delitev Afrike, kar je privedlo do vzpostavitve umetnih meja, ki niso upoštevale etničnih in kulturnih meja. Kolonialna oblast je prinesla infrastrukturni razvoj, a tudi izkoriščanje, prisilno delo in odpor.

Velike kolonialne sile so vključevale Britanijo, ki je nadzorovala obsežna ozemlja v vzhodni in južni Afriki, in Francijo, ki je imela velike dele zahodne in srednje Afrike. Belgijski kralj Leopold II. je zloglasno izkoriščal Svobodno državo Kongo, kar je vodilo do obsežnih grozodejstev. Kolonije so ustanovile tudi Nemčija, Italija, Portugalska in Španija.

Boj za neodvisnost

Sredi 20. stoletja je bila priča valu gibanj za neodvisnost po vsej Afriki. Gana, ki jo je vodil Kwame Nkrumah, je leta 1957 postala prva podsaharska afriška država, ki se je osamosvojila. Ta mejnik je navdihnil druge narode, da so se osvobodili kolonialne vladavine. Pomembni voditelji, kot so Jomo Kenyatta v Keniji, Julius Nyerere v Tanzaniji in Patrice Lumumba v Demokratični republiki Kongo, so igrali ključno vlogo v bojih svojih držav za neodvisnost.

Do leta 1960 je večina afriških držav dosegla neodvisnost. Vendar pa je dediščina kolonializma pustila globoke brazgotine, vključno s samovoljnimi mejami, ekonomsko odvisnostjo in politično nestabilnostjo. V obdobju po osamosvojitvi so bili številni izzivi, vključno z vojaškimi udari, državljanskimi vojnami in avtoritarnimi režimi.

Sodobna Afrika

Danes je Afrika celina velike raznolikosti in potenciala, vendar se še vedno sooča s pomembnimi izzivi. Gospodarski razvoj je zelo različen, pri čemer nekatere države doživljajo hitro rast, druge pa ostajajo ugreznjene v revščino. Afriška unija, ustanovljena leta 2002, želi spodbujati gospodarsko povezovanje, mir in razvoj po vsej celini.

Afrika je bogata z naravnimi viri, vključno z minerali, nafto in rodovitno zemljo. Vendar težave, kot so korupcija, neustrezna infrastruktura in politična nestabilnost, pogosto ovirajo trajnostni razvoj. Prizadevanja za reševanje teh izzivov vključujejo pobude za izboljšanje upravljanja, izobraževanja in zdravstvenega varstva.

Družbena in kulturna renesansa

Kljub izzivom Afrika doživlja socialni in kulturni preporod. Vse bolj se priznava bogata kulturna dediščina in prispevki celine k svetovni civilizaciji. Vzpon afriške literature, glasbe, umetnosti in filma na svetovnem prizorišču prikazuje živahno ustvarjalnost in raznolikost te celine.

Tehnološki napredek, zlasti v mobilni tehnologiji, spodbuja inovacije in gospodarske priložnosti. Mlado prebivalstvo Afrike se čedalje bolj ukvarja s podjetništvom, tehnologijo in aktivizmom ter oblikuje prihodnost celine.