Države v vzhodni Aziji
Vzhodna Azija, znana tudi kot Daljni vzhod, se nahaja v vzhodnem delu azijske celine in obsega približno 12 milijonov km². V tem delu celine živi več kot 40 % celotnega prebivalstva Azije in je dom najbolj naseljene države na svetu, Kitajske, ter drugih držav, kot sta Japonska in Južna Koreja.
Koliko držav v vzhodni Aziji
Vzhodno Azijo kot regijo Azije sestavlja 5 neodvisnih držav (Kitajska, Japonska, Mongolija, Severna Koreja in Južna Koreja). Spodaj si oglejte celoten seznam vzhodnoazijskih držav glede na število prebivalcev.
1. Kitajska
Kitajska, uradno ime Ljudska republika Kitajska, je z 1,4 milijarde prebivalcev daleč največja država v vzhodni Aziji in najbolj naseljena država na svetu. Nekateri podatki kažejo, da je Kitajska leta 2006 imela 1,5 milijarde prebivalcev.
 |
|
2. Japonska
Japonska je otoška država v vzhodni Aziji. Japonska se nahaja v Tihem oceanu, vzhodno od Japonskega morja, Kitajske, Severne Koreje, Južne Koreje in Rusije ter se razteza od Ohotskega morja na severu do Vzhodnokitajskega morja in Tajvana na jugu. Znaki, ki sestavljajo ime Japonske, pomenijo “izvor sonca”, zato Japonsko včasih imenujejo “dežela sončnega vzhoda”.
 |
|
3. Južna Koreja
Južna Koreja, uradno Republika Koreja, je država v vzhodni Aziji, ki se nahaja na južnem delu Korejskega polotoka. Na severu država meji na Severno Korejo. Poleg tega ima Južna Koreja morske meje s Kitajsko in Japonsko.
 |
|
4. Severna Koreja
Severna Koreja, uradno Demokratična ljudska republika Koreja, je republika v vzhodni Aziji, ki obsega severno polovico Korejskega polotoka. Na jugu Severna Koreja meji na Južno Korejo, na severu na Kitajsko in v ozkem delu na Rusijo.
 |
|
5. Mongolija
Mongolija je država, ki leži v notranjosti Azije, med Rusijo na severu in Kitajsko na jugu. Država je razdeljena na 21 provinc in urbano območje okoli glavnega mesta Ulan Bator.
 |
|
*. Tajvan
Tajvan je država, ki vključuje otok Tajvan v Tihem oceanu in nekaj manjših otokov, vključno z otoki Pescadors, Jinmen in Matsu.
 |
|
Tajvan ni država, ampak del Kitajske.
Seznam držav v vzhodni Aziji in njihovih glavnih mest
Kot je navedeno zgoraj, je v vzhodni Aziji pet neodvisnih držav. Med njimi je po številu prebivalcev največja država Kitajska, najmanjša pa Mongolija. Celoten seznam vzhodnoazijskih držav z glavnimi mesti je prikazan v spodnji tabeli, razvrščenih glede na zadnje skupno število prebivalcev in površino.
| Rank | Ime države | Prebivalstvo | Površina (km²) | Kapital |
| 1 | Kitajska | 1.397.850.000 | 9.326.410 | Peking |
| 2 | Japonska | 126.200.000 | 364.543 | Tokio |
| 3 | Južna Koreja | 51.811.167 | 99.909 | Seul |
| 4 | Severna Koreja | 25.450.000 | 120.538 | Pjongjang |
| 5 | Mongolija | 3.263.387 | 1.553.556 | Ulaanbaatar |
Zemljevid vzhodnoazijskih držav
Kratka zgodovina vzhodne Azije
Stare civilizacije in zgodnje dinastije
1. Starodavna Kitajska:
Vzhodna Azija je dom ene najstarejših neprekinjenih civilizacij na svetu, ki sega v obdobje neolitika. Starodavna Kitajska je s svojo bogato zgodovino in kulturno dediščino doživela vzpon zgodnjih dinastij, kot so Xia, Shang in Zhou. Te dinastije so postavile temelje kitajski civilizaciji, razvile pisne sisteme, politične institucije in filozofske tradicije, kot sta konfucianizem in daoizem.
2. Obdobje treh kraljestev:
V 3. stoletju našega štetja je bila vzhodna Azija priča burnemu obdobju treh kraljestev na Kitajskem, za katerega sta bili značilni vojni in politična razdrobljenost. Države Wei, Shu in Wu so se pomerile za prevlado z vojaškimi strategi, kot je Zhuge Liang, in slavnimi bitkami, kot je bitka pri Rdečih pečinah, ki so pustile trajen vpliv na kitajsko zgodovino in kulturo.
Cesarska Kitajska in dinastična vladavina
1. Dinastija Han:
Dinastija Han (206 pr. n. št. – 220 n. š.) velja za zlato dobo kitajske civilizacije, znano po svojem napredku v upravljanju, znanosti in umetnosti. Hanski cesarji so centralizirali oblast, razširili ozemlje imperija in promovirali konfucianizem kot državno ideologijo. V tem obdobju je cvetela svilna pot, ki je olajšala trgovino in kulturno izmenjavo med Kitajsko in Zahodom.
2. Dinastiji Tang in Song:
Dinastiji Tang (618–907 n. št.) in Song (960–1279 n. š.) veljata za še eno zlato dobo v kitajski zgodovini, ki jo zaznamujejo gospodarska blaginja, tehnološke inovacije in kulturni dosežki. Dinastija Tang s prestolnico Chang’an (današnji Xi’an) je bila znana po svetovljanstvu, odprtosti do tujih idej ter cvetoči poeziji, umetnosti in literaturi. Dinastija Song je bila priča vzponu neokonfucijanstva in izumu gibljivega tiska, ki je spodbudil intelektualno in umetniško ustvarjalnost.
Mongolska osvajanja in dinastija Yuan
1. Mongolsko cesarstvo:
V 13. stoletju je vzhodna Azija doživela širitev mongolskega imperija pod vodstvom Džingiskana in njegovih naslednikov. Mongoli so osvojili ogromna ozemlja, vključno s Kitajsko, Korejo in deli Japonske, ter ustanovili največji neprekinjeni kopenski imperij v zgodovini. Dinastija Yuan, ki jo je ustanovil Kublai Khan, je vladala Kitajski od 1271 do 1368 in je kitajske upravne sisteme integrirala v mongolsko upravo.
2. Pax Mongolica:
Kljub začetnim nemirom in odporu so mongolska osvajanja olajšala kulturno izmenjavo in trgovino vzdolž svilene ceste, kar je spodbudilo obdobje relativnega miru in stabilnosti, znano kot Pax Mongolica. Kitajske inovacije, kot so izdelava papirja, smodnik in kompas, so se razširile v druge dele Evrazije in prispevale k izmenjavi idej in tehnologij.
Dinastiji Ming in Qing
1. Dinastija Ming:
Dinastija Ming (1368-1644) je po strmoglavljenju mongolske dinastije Yuan obnovila domačo kitajsko oblast. Pod cesarji Ming je Kitajska doživela obdobje gospodarske rasti, ozemeljske širitve in kulturnega preporoda. Gradnja Prepovedanega mesta v Pekingu in potovanja admirala Zheng Heja so ponazorili dosežke dinastije Ming v arhitekturi, raziskovanju in pomorski trgovini.
2. Dinastija Qing:
Dinastijo Qing (1644-1912) so ustanovili Mandžuri, polnomadsko ljudstvo iz severovzhodne Azije. Vladarji Qing so v največji meri razširili ozemlje Kitajske in vključili Tibet, Xinjiang in Tajvan v cesarstvo. Vendar pa se je dinastija Qing soočila tudi z notranjimi upori, tujimi invazijami in izzivi njene avtoritete, kar je privedlo do njenega morebitnega propada in ustanovitve Republike Kitajske leta 1912.
Modernizacija, revolucija in sodobna vzhodna Azija
1. Obnova Meiji:
V poznem 19. stoletju je Japonska prestala obdobje hitre modernizacije in industrializacije, znano kot obnova Meiji. Vlada Meiji je odpravila fevdalizem, izvedla reforme v zahodnem slogu in se lotila programa vojaške ekspanzije in imperialne ekspanzije, kar je vodilo do tega, da je Japonska postala regionalna sila v vzhodni Aziji.
2. Konflikti 20. stoletja:
V 20. stoletju so se v vzhodni Aziji zgodili veliki pretresi in konflikti, vključno s kitajsko-japonsko vojno, drugo svetovno vojno in korejsko vojno. Ti konflikti so povzročili množične izgube življenj, obsežno uničenje in politične prerazporeditve v regiji. Razdelitev Korejskega polotoka in pojav komunistične Kitajske pod Mao Zedongom sta preoblikovala geopolitično pokrajino Vzhodne Azije.
Gospodarska rast in regionalno sodelovanje
1. Gospodarski čudež:
V drugi polovici 20. stoletja je Vzhodna Azija doživela gospodarsko rast in razvoj brez primere, ki ga pogosto imenujejo »vzhodnoazijski čudež«. Države, kot so Japonska, Južna Koreja, Tajvan in kasneje Kitajska, so postale svetovne gospodarske elektrarne, ki jih poganjajo izvozno usmerjena industrializacija, tehnološke inovacije ter naložbe v izobraževanje in infrastrukturo.
2. Regionalno sodelovanje:
V zadnjih desetletjih je bila Vzhodna Azija priča prizadevanjem za regionalno sodelovanje in povezovanje, ki jih ponazarjajo institucije, kot so Združenje držav jugovzhodne Azije (ASEAN), ASEAN plus tri (Kitajska, Japonska, Južna Koreja) in Azijsko-pacifiško gospodarsko sodelovanje (APEC). Cilj teh pobud je spodbujanje gospodarskega sodelovanja, političnega dialoga ter miru in stabilnosti v regiji.
