Države v severni Afriki

Koliko narodov v severni Afriki

Severno Afriko, ki se nahaja v severnem delu Afrike, sestavlja 7  držav. Tukaj je abecedni seznam vseh držav v Severni Afriki: Alžirija, Egipt, Libija, Maroko, Sudan, Južni Sudan in Tunizija.

1. Alžirija

Alžirija je država v severni Afriki in na površini največja država v Afriki ter meji na Tunizijo, Libijo, Niger, Mali, Maroko in Mavretanijo. Glavno mesto Alžirije se imenuje Alžir, uradni jezik pa je arabščina.

Glavno mesto: Alžir Površina: 2.381.740 km² Jezik: arabščina Valuta: alžirski dinar

2. Egipt

Egipt je republika v vzhodni Severni Afriki ob Sredozemskem in Rdečem morju. Egipt na severu meji na Sredozemsko morje, na severovzhodu na Gazo in Izrael, na vzhodu na Rdeče morje, na jugu na Sudan in na zahodu na Libijo. Približno 80% prebivalcev Egipta živi v bližini velike reke Nil.

Glavno mesto: Kairo Površina: 1.001.450 km² Jezik: arabščina Valuta: Egiptovski funt

3. Libija

Libija, uradno Država Libija je država v Severni Afriki. Libija se nahaja med Egiptom na vzhodu, Sudanom na jugovzhodu, Čadom in Nigrom na jugu, Alžirijo in Tunizijo na zahodu ter Sredozemskim morjem na severu z otokom Malto kot najbližjo državo.

Glavno mesto: Tripoli Površina: 1.759.540 km² Jezik: arabščina Valuta: dinar

4. Maroko

Maroko, formalno Kraljevina Maroko je država v zahodni Severni Afriki. Je ena najsevernejših držav v Afriki. Država meji na Alžirijo, Zahodno Saharo, Španijo ter Atlantik in Sredozemlje.

Glavno mesto: Rabat Površina: 446.550 km² Jezik: arabščina Valuta: Dirham

5. Sudan

Sudan, uradno Republika Sudan, včasih imenovana tudi Severni Sudan, je država v severni Afriki, ki jo pogosto obravnavamo tudi kot del Bližnjega vzhoda.

Glavno mesto: Khartoum Površina: 1.861.484 km² Jezik: arabščina Valuta: Sudanski funt

6. Južni Sudan

Južni Sudan, uradno Republika Južni Sudan, je država v vzhodni Afriki. Južni Sudan na severu meji na Sudan, na jugu na Ugando, Kenijo in Demokratično republiko Kongo, na vzhodu na Etiopijo in na zahodu na Srednjeafriško republiko. Država je nastala leta 2011 z odcepitvijo od Sudana.

Glavno mesto: Juba Površina: 644.329 km² Jeziki: angleščina in arabščina Valuta: južnosudanski funt

7. Tunizija

Tunizija, uradno Republika Tunizija je država v Severni Afriki, na južni obali Sredozemskega morja. Država meji na Alžirijo na zahodu in Libijo na jugovzhodu.

Glavno mesto: Tunis Površina: 163.610 km² Jezik: arabščina Valuta: tunizijski dinar

Države severne Afrike po številu prebivalcev in njihovih prestolnicah

Kot je navedeno zgoraj, je v severni Afriki sedem neodvisnih držav. Med njimi je po številu prebivalcev največja država Egipt, najmanjša pa Libija. Celoten seznam severnoafriških držav z glavnimi mesti  je prikazan v spodnji tabeli, razvrščenih glede na zadnje skupno število prebivalcev.

Zemljevid severnoafriških držav

Kratka zgodovina severne Afrike

Starodavne civilizacije

Preddinastična in zgodnja dinastična obdobja

Zgodovina severne Afrike je globoko prepletena z nekaterimi najzgodnejšimi znanimi človeškimi civilizacijami. Najbolj znana starodavna civilizacija v regiji je stari Egipt, ki se je pojavil ob reki Nil. V preddinastičnem obdobju (okoli 6000–3150 pr. n. št.) so se razvile zgodnje kmetijske skupnosti in oblikovale politične strukture. To obdobje je doseglo vrhunec z združitvijo Zgornjega in Spodnjega Egipta s strani kralja Narmerja, kar je označilo začetek zgodnjega dinastičnega obdobja (okoli 3150-2686 pr. n. št.).

Staro, Srednje in Novo kraljestvo

Staro kraljestvo (okoli 2686-2181 pr. n. št.) je znano po gradnji piramid v Gizi, vključno z Veliko piramido, zgrajeno za faraona Khufuja. Za to dobo sta bili značilni centralizirana oblast in monumentalna arhitektura. Srednje kraljestvo (okoli 2055-1650 pr. n. št.) je sledilo obdobju nestabilnosti in je znano po svojih dosežkih v literaturi, umetnosti in vojaški organizaciji.

Novo kraljestvo (okoli 1550–1077 pr. n. št.) je zaznamovalo vrhunec moči in blaginje Egipta. Faraoni, kot so Hačepsut, Ehnaton in Ramzes II., so razširili cesarstvo in začeli pomembne gradbene projekte, vključno s templji in grobnicami v Dolini kraljev. Propad Novega kraljestva se je začel z vdori morskih ljudstev in notranjimi spori.

Kartagina in Feničani

V zahodnem delu severne Afrike so Feničani okoli leta 814 pr. n. št. ustanovili mesto Kartagina (današnja Tunizija). Kartagina je zrasla v veliko pomorsko in trgovsko silo, ki je obvladovala trgovino v Sredozemlju. Kartaginsko cesarstvo je svoj vrhunec doseglo pod vodstvom generalov, kot je Hanibal, ki je med drugo punsko vojno (218–201 pr. n. št.) slavno prečkal Alpe, da bi izzval Rim. Vendar je Kartagina leta 146 pr. n. št. po tretji punski vojni nazadnje pripadla Rimu, kar je vodilo do ustanovitve rimske province Afrike.

Rimsko in bizantinsko obdobje

Rimska Severna Afrika

Po punskih vojnah je Rim razširil svoj nadzor nad severno Afriko. Regija je postala ključni del rimskega cesarstva, znana po kmetijski proizvodnji, zlasti pšenici in oljčnem olju. Mesta, kot so Leptis Magna, Kartagina in Aleksandrija, so cvetela pod rimsko vladavino in služila kot pomembna središča trgovine, kulture in učenja.

Bizantinska severna Afrika

Po padcu Zahodnega rimskega cesarstva v 5. stoletju našega štetja je Bizantinsko cesarstvo (Vzhodno rimsko cesarstvo) ohranilo nadzor nad deli severne Afrike. Bizantinsko obdobje je zaznamovalo nadaljevanje rimskih kulturnih in arhitekturnih vplivov ter širjenje krščanstva. Vendar se je regija soočala z naraščajočim pritiskom berberskih plemen in notranjih sporov, ki so oslabili bizantinski nadzor.

Islamska osvajanja in dinastije

Zgodnja islamska ekspanzija

V 7. stoletju se je islamski kalifat razširil v severno Afriko. Začetna osvajanja so se začela pod rašidunskimi kalifi in nadaljevala pod umajadskim kalifatom. Do začetka 8. stoletja je bila večina severne Afrike vključena v islamski svet. Širjenje islama je prineslo pomembne kulturne, verske in jezikovne spremembe, pa tudi ustanovitev novih mest in trgovskih mrež.

Dinastije Fatimidov in Almohadov

Fatimidski kalifat, ki ga je v 10. stoletju ustanovila šiitska dinastija Fatimidov, je svojo prestolnico ustanovil v Kairu in mesto spremenil v pomembno politično in kulturno središče. Fatimidi so vladali večjemu delu Severne Afrike, Egipta in Levanta do 12. stoletja, ko je oblast prevzela dinastija Ajubidov, ki jo je ustanovil Salah al-Din (Saladin).

Dinastija Almohad, berberska berberska muslimanska dinastija, se je pojavila v 12. stoletju in izvira iz gorovja Atlas v Maroku. Almohadi so pod svojo vladavino združili velik del severne Afrike in Španije, spodbujali strogo razlago islama in spodbujali obdobje intelektualnega in kulturnega razcveta. Njihova vladavina pa je začela usihati v 13. stoletju, kar je povzročilo nove moči v regiji.

Otomanska doba

Otomansko osvajanje in uprava

Do začetka 16. stoletja je Osmansko cesarstvo razširilo svoj doseg v severno Afriko. Osmani so vzpostavili nadzor nad večjimi ozemlji, vključno z današnjo Alžirijo, Tunizijo in Libijo. Njihova uprava je prinesla stabilnost in integracijo v večje otomansko trgovsko omrežje, ki je povezovalo Evropo, Azijo in Afriko. Kljub otomanski suverenosti so lokalni vladarji pogosto ohranili precejšnjo avtonomijo, zlasti v oddaljenih provincah.

Gospodarski in kulturni razvoj

Pod otomansko vladavino je severna Afrika doživela pomemben razvoj trgovine, kmetijstva in urbanizacije. Mesta, kot so Alžir, Tunis in Tripoli, so postala živahna središča trgovine in kulture. Obdobje je bilo priča tudi rasti arhitekturne in umetniške tradicije, ki je mešala otomanske in lokalne berberske vplive. Izobraževalne ustanove, vključno z medresami, so imele ključno vlogo pri širjenju znanja in islamskih učenosti.

Kolonialno obdobje

Evropska kolonizacija

19. stoletje je pomenilo začetek evropske kolonizacije v Severni Afriki. Francija je leta 1830 začela osvajati Alžirijo, kar je vodilo v dolgotrajen in brutalen proces kolonizacije. Tunizija je padla pod francoski protektorat leta 1881, medtem ko je Italija napadla in kolonizirala Libijo leta 1911. Britanci, ki so se osredotočili na Egipt, so uradno vzpostavili protektorat nad državo leta 1882, čeprav je Egipt obdržal nominalno neodvisnost pod Otomanskim cesarstvom do prve svetovne vojne.

Vpliv kolonizacije

Kolonialna vladavina je Severni Afriki prinesla globoke spremembe, vključno z uvedbo novih upravnih sistemov, infrastrukture in gospodarskega izkoriščanja. Kolonialne sile so se osredotočile na pridobivanje virov in vključevanje regije v globalna trgovinska omrežja, pogosto na račun lokalnega prebivalstva. Odpor proti kolonialni vladavini je bil zelo razširjen, pomembne osebnosti, kot sta Abdelkader v Alžiriji in Omar Mukhtar v Libiji, so vodile pomembna opozicijska gibanja.

Osamosvojitev in moderna doba

Boji za neodvisnost

Sredi 20. stoletja je severno Afriko zajel val gibanj za neodvisnost. Egipt se je uradno osamosvojil od Britanije leta 1922, čeprav je britanski vpliv ostal vse do revolucije leta 1952. Libija je dosegla neodvisnost leta 1951 in postala Kraljevina Libija. Boj Alžirije za neodvisnost od Francije je dosegel vrhunec v alžirski vojni (1954-1962), ki se je končala z neodvisnostjo Alžirije leta 1962 po brutalnem spopadu.

Tudi Tunizija in Maroko sta leta 1956 dosegla neodvisnost od Francije. Konec kolonialne vladavine je pomenil začetek novega obdobja za severnoafriške države, za katerega so značilna prizadevanja za vzpostavitev suverenih držav, razvoj gospodarstev ter reševanje družbenih in političnih izzivov.

Poosamosvojitveni izzivi

Obdobje po osamosvojitvi Severne Afrike sta zaznamovala napredek in izzivi. Narodi so se soočali s težavami, kot so politična nestabilnost, gospodarske težave in socialni nemiri. V Egiptu je vodstvo Gamala Abdela Nasserja prineslo pomembne reforme in se osredotočilo na panarabizem, vendar je privedlo tudi do konfliktov, kot je Sueška kriza leta 1956.

Alžirija, ki je izšla iz uničujoče vojne, se je soočila z notranjimi spori in gospodarskimi izzivi. Libija je pod Moamerjem Gadafijem zasledovala politiko radikalnega socializma in vseafrikanizma, kar je vodilo tako v razvojne pobude kot v mednarodno izolacijo.

Sodobni razvoj

Severna Afrika je v zadnjih desetletjih doživela pomembne politične in družbene preobrazbe. Arabska pomlad leta 2011 je v regijo prinesla dramatične spremembe, ki so privedle do strmoglavljenja dolgotrajnih režimov v Tuniziji, Libiji in Egiptu. Ti upori so izpostavili široko razširjene zahteve po politični svobodi, gospodarskih priložnostih in socialni pravičnosti.

Danes se severna Afrika še naprej spopada s kompleksnimi izzivi, vključno z gospodarsko diverzifikacijo, politično reformo in regionalno varnostjo. Prizadevanja za okrepitev regionalnega sodelovanja, obravnavanje podnebnih sprememb in spodbujanje trajnostnega razvoja so osrednjega pomena za prihodnje obete regije.