Države v južni Evropi
Koliko držav v južni Evropi
Južno Evropo kot regijo Evrope sestavlja 16 neodvisnih držav (Albanija, Andora, Bosna in Hercegovina, Hrvaška, Grčija, Sveti sedež, Italija, Malta, Črna gora, Severna Makedonija, Portugalska, San Marino, Srbija, Slovenija, Španija, Turčija) in 1 ozemlje (Gibraltar). Spodaj si oglejte seznam južnoevropskih držav in odvisnosti glede na število prebivalcev. Prav tako jih lahko najdete vse po abecednem vrstnem redu na koncu te strani.
1. Albanija
Albanija je republika v južni Evropi na Balkanu in meji na Črno goro, Kosovo, Makedonijo in Grčijo. Glavno mesto Albanije je Tirana, uradni jezik pa je albanščina.
 |
|
2. Andora
Andora je majhna kneževina v jugozahodni Evropi na meji med Španijo in Francijo. Glavno mesto je Andorra la Vella, uradni jezik pa katalonščina.
 |
|
3. Bosna in Hercegovina
Bosna in Hercegovina je zvezna republika južne Evrope na Balkanu, ki meji na Hrvaško, Srbijo in Črno goro. Država ima nekaj več kot 3,8 milijona prebivalcev in jo naseljujejo tri konstitutivne etnične skupine: Bošnjaki, Srbi in Hrvati.
 |
|
4. Hrvaška
Hrvaška, uradno Republika Hrvaška, je republika v srednji/jugovzhodni Evropi. Hrvaška na vzhodu meji na Bosno in Hercegovino ter Srbijo, na severu na Slovenijo, na severovzhodu na Madžarsko in na jugu na Črno goro.
 |
|
5. Grčija
Grčija, uradno Republika Grčija ali Helenska republika, je republika v južni Evropi na Balkanu. Grčija na severu meji na Albanijo, Makedonijo in Bolgarijo ter na vzhodu na Turčijo.
 |
|
6. Italija
Italija, formalno Republika Italija, je enotna parlamentarna republika v južni Evropi. Tukaj na strani države so novice, namigi za povezave, najnovejše novice veleposlaništva, informacije o potovanju Ministrstva za zunanje zadeve, kontaktni podatki naših agentov, dogodki v državi in priložnost za stik s Švedi, ki živijo v Italiji.
 |
|
7. Malta
Malta, uradno Republika Malta, je otoška država v osrednjem Sredozemlju med Libijo na jugu in Italijo na severu. Najbližja zahodu je Tunizija, naravnost proti vzhodu pa Grčija z otokom Kreta.
 |
|
8. Črna gora
Črna gora je republika, ki leži ob Jadranskem morju v južni Evropi, na Balkanu. Črna gora na severu meji na Hrvaško in Bosno in Hercegovino, na vzhodu na Srbijo in Kosovo ter na jugu na Albanijo. Glavno mesto je Podgorica.
 |
|
9. Severna Makedonija
Makedonija, formalno Republika Makedonija, je republika v južni Evropi, na Balkanu, od razpada komunizma v nekdanji Jugoslaviji.
 |
|
10. Portugalska
Portugalska je republika na Iberskem polotoku v jugozahodni Evropi.
 |
|
11. San Marino
San Marino, uradno Republika San Marino, je republika, ki se nahaja na Apeninskem polotoku v južni Evropi, v celoti zaprta od Italije. San Marino je ena od evropskih mikrodržav. Njeni prebivalci se imenujejo sanmarinier.
 |
|
12. Srbija
Srbija, uradno Republika Srbija, je država na Balkanu v južni Evropi.
 |
|
13. Slovenija
Slovenija, formalno Republika Slovenija, je republika v srednji Evropi. Država meji na Italijo, Avstrijo, Madžarsko in Hrvaško.
 |
|
14. Španija
Španija, uradno Kraljevina Španija, je država in država članica Evropske unije, ki se nahaja v jugozahodni Evropi na Iberskem polotoku.
 |
|
15. Turčija
Turčija, uradno Republika Turčija, je evrazijska država, ki se razteza čez Anatolski polotok v jugozahodni Aziji in vzhodno Trakijo na Balkanskem polotoku v jugovzhodni Evropi.
 |
|
16. Vatikan
Vatikan je neodvisen mikrostat, ki se nahaja kot enklava v italijanski prestolnici Rim. Tukaj na podeželju so novice, namigi za povezave, najnovejše novice veleposlaništva, potovalne informacije ministrstva za zunanje zadeve, kontaktni podatki naših agentov, dogodki v državi in priložnost za stik s Švedi, ki živijo v Vatikan.
 |
|
Seznam držav južne Evrope in njihovih glavnih mest
Kot je navedeno zgoraj, so v južni Evropi 3 neodvisne države. Med njimi je največja država Turčija, najmanjša pa Sveti sedež. Celoten seznam južnoevropskih držav z glavnimi mesti je prikazan v spodnji tabeli, razvrščenih glede na zadnje skupno število prebivalcev.
| Rank | Neodvisna država | Trenutna populacija | Kapital |
| 1 | puran | 82.003.882 | Ankara |
| 2 | Italija | 60.375.749 | Rim |
| 3 | Španija | 46.733.038 | Madrid |
| 4 | Grčija | 10.741.165 | Atene |
| 5 | Portugalska | 10.276.617 | Lizbona |
| 6 | Srbija | 7.001.444 | Beograd |
| 7 | Hrvaška | 4.130.304 | Zagreb |
| 8 | Bosna in Hercegovina | 3.301.000 | Sarajevo |
| 9 | Albanija | 2.862.427 | Tirana |
| 10 | Slovenija | 2.080.908 | Ljubljani |
| 11 | Severna Makedonija | 2.075.301 | Skopje |
| 12 | Črna gora | 622.359 | Podgorica |
| 13 | Malta | 475.701 | Valletta |
| 14 | Andora | 76.177 | Andora la Vella |
| 15 | San Marino | 33.422 | San Marino |
| 16 | Sveti sedež | 799 | Vatikan |
Ozemlja v južni Evropi
| Odvisno ozemlje | Prebivalstvo | Ozemlje |
| Gibraltar | 33.701 | Združeno kraljestvo |
Zemljevid držav v južni Evropi
Abecedni seznam držav in odvisnosti v južni Evropi
Če povzamemo, je v južni Evropi skupaj 17 neodvisnih držav in odvisnih ozemelj. Za celoten seznam južnoevropskih držav in odvisnosti po abecednem vrstnem redu si oglejte naslednje:
- Albanija
- Andora
- Bosna in Hercegovina
- Hrvaška
- Gibraltar ( UK )
- Grčija
- Sveti sedež
- Italija
- Malta
- Črna gora
- Severna Makedonija
- Portugalska
- San Marino
- Srbija
- Slovenija
- Španija
- puran
Kratka zgodovina južne Evrope
Starodavne civilizacije
Grčija
Južna Evropa, zlasti Grčija, pogosto velja za zibelko zahodne civilizacije. Minojska civilizacija na Kreti (okoli 3000-1450 pr. n. št.) in mikenska civilizacija na celinski Grčiji (okoli 1600-1100 pr. n. št.) sta postavili zgodnje kulturne temelje. V klasičnem obdobju (5.–4. stoletje pr. n. št.) so se pojavile mestne države, kot sta Atene in Šparta, ki so bile pomembne zaradi svojih prispevkov k demokraciji, filozofiji in umetnosti. Grška kultura in politični vpliv sta se močno razširila pod Aleksandrom Velikim (356–323 pr. n. št.), katerega osvajanja so razširila helenistično kulturo po Sredozemlju in v Azijo.
Rim
Vzporedno z grškim razvojem se je Rim dvigal iz majhne mestne države, ustanovljene v 8. stoletju pred našim štetjem. Do 3. stoletja pr. n. št. se je Rim začel spreminjati v ogromno cesarstvo. Rimska republika (509–27 pr. n. št.) in kasneje Rimsko cesarstvo (27 pr. n. št.–476 n. št.) sta stoletja prevladovala v južni Evropi in Sredozemlju. Rimsko pravo, inženiring in kulturni dosežki so močno vplivali na Evropo in širši zahodni svet. Pax Romana (27 pr. n. št.–180 n. š.) je zaznamoval obdobje relativnega miru in stabilnosti v cesarstvu.
Srednja leta
Bizantinsko cesarstvo
S padcem Zahodnega rimskega cesarstva leta 476 n. št. je Vzhodno rimsko cesarstvo ali Bizantinsko cesarstvo s središčem v Konstantinoplu (današnji Istanbul) še naprej uspevalo. Bizantinsko cesarstvo je ohranilo rimsko in grško tradicijo, obenem pa razvilo svojo edinstveno kulturo, ki je pomembno vplivala na vzhodno pravoslavno krščanstvo in slovanski svet. Pomembni cesarji, kot je Justinijan I. (527–565 n. št.), so poskušali ponovno osvojiti izgubljena zahodna ozemlja in kodificirali rimsko pravo v Corpus Juris Civilis.
Islamska osvajanja
7. in 8. stoletje sta z vzponom islama v južno Evropo prinesla pomembne spremembe. Omajadski kalifat je hitro osvojil večji del Iberskega polotoka in ustanovil Al-Andalus. V tem obdobju je bil dosežen izjemen napredek v znanosti, kulturi in arhitekturi, pri čemer so mesta, kot je Cordoba, postala središča učenja in kulturne izmenjave.
Srednjeveška kraljestva in rekonkvista
Razdrobljenost Karolinškega cesarstva v 9. stoletju je povzročila nastanek več srednjeveških kraljestev v južni Evropi. Na Iberskem polotoku se je resno začela krščanska rekonkvista, katere cilj je bil ponovno pridobiti ozemlja izpod muslimanske oblasti. Do poznega 15. stoletja so krščanska kraljestva Kastilja, Aragonija in Portugalska zaključila rekonkvisto, ki je dosegla vrhunec s padcem Granade leta 1492.
Renesansa in zgodnji novi vek
Italijanska renesansa
Renesansa, ki izvira iz Italije v 14. stoletju, je bila obdobje ponovnega zanimanja za klasično antiko, ki je spodbudilo razvoj brez primere v umetnosti, znanosti in misli. Mesta, kot so Firence, Benetke in Rim, so postala živahna kulturna središča. Osebnosti, kot so Leonardo da Vinci, Michelangelo in Galileo Galilei, so trajno prispevale na različnih področjih in oblikovale tok zahodne civilizacije.
Doba raziskovanja
15. in 16. stoletje je zaznamovalo dobo raziskovanja, ki so ga vodile južnoevropske sile, kot sta Portugalska in Španija. Pionirji, kot sta Krištof Kolumb in Vasco da Gama, so razširili evropska obzorja, kar je vodilo do odkritja Novega sveta in pomorskih poti v Azijo. To obdobje je znatno okrepilo gospodarstva in globalni vpliv teh narodov, hkrati pa je sprožilo stoletja kolonializma in njegovega spremljajočega izkoriščanja.
Moderna doba
Razsvetljenstvo in revolucije
Čeprav je bilo razsvetljenstvo 17. in 18. stoletja vseevropsko, je pomembno vplivalo na južno Evropo. Razsvetljenske ideje o razumu, pravicah posameznika in upravljanju so vplivale na revolucionarna gibanja. Napoleonske vojne (1803-1815) so preoblikovale politične meje in sprožile nacionalistična čustva. V začetku 19. stoletja je prišlo do grške vojne za neodvisnost (1821-1830) in do združitvenih gibanj v Italiji (Risorgimento) in Španiji.
Industrializacija in politične spremembe
Južna Evropa je v 19. stoletju doživela različne stopnje industrializacije. Italija in Španija sta se soočili s precejšnjimi izzivi, saj sta politična nestabilnost in gospodarske razlike ovirale hitro industrijsko rast. Kljub temu je bil drugi del stoletja napredek z novimi infrastrukturami, kot so železnice, in izboljšanimi kmetijskimi praksami.
Pretresi 20. stoletja
20. stoletje je prineslo globoke spremembe in izzive. Prva in druga svetovna vojna sta imeli uničujoče posledice za južno Evropo. Fašistični režimi so se dvignili v Italiji pod Mussolinijem in v Španiji pod Francom, kar je vodilo v brutalne državljanske spopade in represijo. V povojnem obdobju je prišlo do okrevanja in vključevanja v širše evropske okvire, kot je Evropska unija.
Sodobni razvoj
Za drugo polovico 20. stoletja in začetek 21. stoletja so bili značilni gospodarski razvoj, demokratizacija in vključevanje v Evropsko unijo. Južna Evropa, ki zajema države, kot so Italija, Španija, Grčija in Portugalska, se še naprej spopada z gospodarskimi izzivi, političnimi spremembami ter vplivi globalizacije in migracij. Kljub temu regija ostaja pomemben del evropske kulturne in zgodovinske tapiserije.
