Države v vzhodni Afriki
Koliko narodov v vzhodni Afriki
Vzhodno Afriko, ki se nahaja v vzhodnem delu Afrike, sestavlja 18 držav. Tukaj je abecedni seznam vseh držav v vzhodni Afriki: Burundi, Komori, Džibuti, Eritreja, Etiopija, Kenija, Madagaskar, Malavi, Mauritius, Mozambik, Ruanda, Sejšeli, Somalija, Južni Sudan, Tanzanija, Uganda, Zambija in Zimbabve. Med njimi Mozambik spada v PALOP (portugalsko govoreče afriške države).
1. Burundi
Burundi je država v vzhodni Afriki, ki meji na Kongo-Kinšaso, Ruando in Tanzanijo.
 |
|
2. Komori
 |
|
3. Džibuti
Džibuti je država v vzhodni Afriki na Afriškem rogu in meji na severu z Eritrejo, na zahodu in severozahodu z Etiopijo ter na jugu s Somalijo. Država je tretja najmanjša na afriški celini in v Džibutiju živi več kot 750.000 ljudi.
 |
|
4. Eritreja
Eritreja je država v vzhodni Afriki ob Rdečem morju in meji na Džibuti, Etiopijo in Sudan. Ime Eritreja izhaja iz grškega imena za Rdeče morje Erythra thalassa.
 |
|
5. Etiopija
Etiopija se nahaja na Afriškem rogu v severovzhodni Afriki. Etiopija je tretja najbolj naseljena država v Afriki.
 |
|
6. Madagaskar
Madagaskar, uradno Republika Madagaskar, je država, ki leži na otoku Madagaskar v Indijskem oceanu, vzhodno od južne Afrike. Otok je na površini četrti največji na svetu.
 |
|
7. Malavi
Malavi, uradno Republika Malavi, je država v južni Afriki, ki na vzhodu meji na Mozambik, na vzhodu in severu na Tanzanijo ter na zahodu na Zambijo.
 |
|
8. Mauritius
Mauritius, uradno Republika Mauritius, je otoška država v Indijskem oceanu. Nahaja se vzhodno od Madagaskarja, približno 1800 km od afriške obale.
 |
|
9. Mozambik
Mozambik, uradno Republika Mozambik, je republika v jugovzhodni Afriki. Država leži ob Indijskem oceanu in je od Madagaskarja na vzhodu ločena z Mozambiškim kanalom.
 |
|
10. Kenija
Kenija, uradno Republika Kenija je država v vzhodni Afriki, ob Indijskem oceanu, ki meji na Etiopijo, Somalijo, Južni Sudan, Tanzanijo in Ugando.
 |
|
11. Ruanda
Ruanda, prej Ruanda, uradno Republika Ruanda, je država v Srednji Afriki, ki meji na Burundi, Kongo-Kinšaso, Tanzanijo in Ugando. Je najgosteje poseljena afriška država.
 |
|
12. Sejšeli
Sejšeli, uradno Republika Sejšeli, so država v zahodnem Indijskem oceanu, ob vzhodni obali Afrike, sestavljena iz približno 90 otokov. Uradni jeziki so francoščina, angleščina in sejšelska kreolščina.
 |
|
13. Somalija
Somalija, uradno Zvezna republika Somalija, je država na Afriškem rogu, ki meji na Džibuti na severu, Etiopijo na zahodu in Kenijo na jugozahodu. Na severu ima država obalo proti Adenskemu zalivu, na vzhodu in jugu pa proti Indijskemu oceanu.
 |
|
14. Tanzanija
Tanzanija, uradno Združena republika Tanzanija je država v vzhodni Afriki, ki meji na Kenijo in Ugando na severu, Ruando, Burundi in Kongo-Kinšaso na zahodu ter Zambijo, Malavi in Mozambik na jugu. Na vzhodu ima država obalo do Indijskega oceana.
 |
|
15. Uganda
Uganda, uradno Republika Uganda, je neobalna država v vzhodni Afriki. Država meji na Kongo-Kinšaso na zahodu, Južni Sudan na severu, Kenijo na vzhodu, Tanzanijo na jugu in Ruando na jugozahodu. Meja s Kenijo in Tanzanijo delno poteka preko Viktorijinega jezera.
 |
|
16. Zambija
Zambija, uradno Republika Zambija, je obmorska država v južni Afriki, ki na zahodu meji na Angolo, na severu na Kongo-Kinšaso in Tanzanijo, na vzhodu na Malavi ter na jugu na Mozambik, Namibijo, Bocvano in Zimbabve.
 |
|
17. Zimbabve
Zimbabve, uradno Republika Zimbabve, prej Južna Rodezija, je obmorska država v južni Afriki, ki meji na Bocvano, Mozambik, Južno Afriko in Zambijo.
 |
|
Države vzhodne Afrike po številu prebivalcev in njihovih prestolnicah
Kot je navedeno zgoraj, je v vzhodni Afriki osemnajst neodvisnih držav. Med njimi je po številu prebivalcev največja država Etiopija, najmanjša pa Sejšeli. Celoten seznam vzhodnoafriških držav z glavnimi mesti je prikazan v spodnji tabeli, razvrščenih glede na zadnje skupno število prebivalcev.
| # | Država | Prebivalstvo | Površina (km²) | Kapital |
| 1 | Etiopija | 98.665.000 | 1.000.000 | Adis Abeba |
| 2 | Tanzanija | 55.890.747 | 885.800 | Dar es Salaam; Dodoma |
| 3 | Kenija | 52.573.973 | 569.140 | Nairobi |
| 4 | Uganda | 40.006.700 | 197.100 | Kampala |
| 5 | Mozambik | 27.909.798 | 786.380 | Maputo |
| 6 | Madagaskar | 25.263.000 | 581.540 | Antananarivo |
| 7 | Malavi | 17.563.749 | 94.080 | Lilongwe |
| 8 | Zambija | 17.381.168 | 743.398 | Lusaka |
| 9 | Somalija | 15.442.905 | 627.337 | Mogadiš |
| 10 | Zimbabve | 15.159.624 | 386.847 | Harare |
| 11 | Južni Sudan | 12.778.250 | 644.329 | Juba |
| 12 | Ruanda | 12.374.397 | 24.668 | Kigali |
| 13 | Burundi | 10.953.317 | 25.680 | Gitega |
| 14 | Eritreja | 3.497.117 | 101.000 | Asmara |
| 15 | Mavricij | 1.265.577 | 2.030 | Port Louis |
| 16 | Džibuti | 1.078.373 | 23.180 | Džibuti |
| 17 | Komori | 873.724 | 1,862 | Moroni |
| 18 | Sejšeli | 96.762 | 455 | Viktorija |
Zemljevid vzhodnoafriških držav
Kratka zgodovina vzhodne Afrike
Zgodnje človeško bivališče
Vzhodna Afrika, ki jo pogosto imenujejo zibelka človeštva, ima bogato zgodovino, ki sega vse do najzgodnejših človeških prednikov. Velika razpočna dolina, ki poteka skozi regijo, je dom nekaterih najstarejših fosilov hominida, vključno s slavnim “Lucy” (Australopithecus afarensis), odkritim v Etiopiji leta 1974 in sega približno 3,2 milijona let nazaj. Ta regija zagotavlja ključen vpogled v človeški razvoj in razvoj zgodnjih družb.
Starodavne civilizacije
Zgodovina organiziranih družb v vzhodni Afriki sega več tisoč let nazaj. Ena najzgodnejših civilizacij je bilo kraljestvo Kuš, ki se nahaja v današnjem Sudanu. Ta mogočna država se je pojavila okoli leta 2500 pr. n. št. in postala prevladujoča sila v regiji, ki se je pogosto kosala s starim Egiptom. Kušiti so za seboj pustili pomembna arheološka najdišča, vključno s piramidami v Meroëju, ki odražajo njihovo napredno kulturo in trgovske povezave.
V Etiopiji je kraljestvo Aksum postalo pomembno okoli 1. stoletja našega štetja. Aksum je bil velik trgovski imperij s prestolnico v bližini današnjega Aksuma. Aksumiti so bili znani po svojih monumentalnih obeliskih, sprejetju krščanstva v 4. stoletju pod kraljem Ezano in njihovi vlogi v regionalnih trgovskih omrežjih, ki povezujejo Afriko, Bližnji vzhod in Azijo.
Svahilska obala
Od 7. stoletja naprej se je obala Svahila pojavila kot pomembna kulturna in gospodarska regija. Svahilska obala, ki se razteza vzdolž vzhodne obale od Somalije do Mozambika, je postala središče trgovinske in kulturne izmenjave. Svahilske mestne države, vključno s Kilvo, Mombaso in Zanzibarjem, so olajšale trgovino med Afriko, Bližnjim vzhodom, Indijo in Kitajsko. V tem obdobju je prišlo do mešanja afriških, arabskih, perzijskih in indijskih vplivov, kar je ustvarilo edinstveno svahilsko kulturo, za katero sta značilna poseben jezik in arhitekturni slog.
Evropsko raziskovanje in kolonialna doba
Evropsko raziskovanje vzhodne Afrike se je začelo v poznem 15. stoletju s prihodom portugalskega pomorščaka Vasca da Game na obalo leta 1498. Portugalci so vzpostavili prisotnost vzdolž svahilske obale, nadzorovali so ključna pristanišča in prekinili obstoječe trgovske mreže. Vendar je njihov vpliv v 17. stoletju oslabel in se umaknil prevladi Omanskih Arabcev, zlasti v Zanzibarju.
19. stoletje je zaznamovalo začetek pomembne evropske kolonizacije v vzhodni Afriki. Berlinska konferenca 1884-1885 je formalizirala razdelitev Afrike, kar je privedlo do ustanovitve evropskih kolonij. Velika Britanija, Nemčija, Italija in Belgija so bile glavne kolonialne sile v regiji. Britanija je nadzorovala Kenijo in Ugando, Nemčija je prevzela Tanzanijo (takrat Tanganjiko), Italija je kolonizirala dele Somalije in Eritreje, Belgija pa je vladala Ruandi in Burundiju.
Odporniška in neodvisna gibanja
Kolonialno obdobje so zaznamovali izkoriščanje, odpor in pomembne družbene spremembe. Avtohtono prebivalstvo se je soočalo z odvzemom zemlje, prisilnim delom in kulturnim zatiranjem. Vendar pa je zgodnje 20. stoletje priča vzponu gibanj za neodvisnost po vsej vzhodni Afriki. Voditelji, kot so Jomo Kenyatta v Keniji, Julius Nyerere v Tanzaniji in Haile Selassie v Etiopiji, so vodili prizadevanja za samoodločbo.
Etiopija se je pod cesarjem Hailejem Selassijem uprla italijanski okupaciji med drugo italijansko-etiopsko vojno (1935-1937) in uspešno obnovila svojo suverenost. Druge države so sledile temu po drugi svetovni vojni z razširjenimi nacionalističnimi gibanji, ki so si prizadevala za neodvisnost. Tanzanija se je osamosvojila leta 1961, Kenija leta 1963, Uganda leta 1962 in Somalija leta 1960. Ruanda in Burundi sta prav tako dosegla neodvisnost od Belgije leta 1962.
Poosamosvojitveni izzivi
Za obdobje po osamosvojitvi vzhodne Afrike so bili značilni zmagoslavji in izzivi. Nove neodvisne države so se soočale s težavami, kot so politična nestabilnost, gospodarske težave in socialni spori. V Ugandi je brutalni režim Idija Amina (1971–1979) pripeljal do obsežnih zlorab človekovih pravic in gospodarskega nazadovanja. V Ruandi so etnične napetosti med Hutuji in Tutsiji dosegle vrhunec v grozljivem genocidu leta 1994, ki je v narodu pustil neizbrisen pečat.
Tanzanija je pod Juliusom Nyererejem zasledovala politiko afriškega socializma, znano kot Ujamaa, ki je poudarjala samozavest in skupno življenje. Medtem ko je dosegel nekaj uspehov v izobraževanju in zdravstvu, se je gospodarski model soočal s precejšnjimi izzivi in nazadnje s težavami pri zagotavljanju trajnostne rasti.
Gospodarski in družbeni razvoj
Kljub tem izzivom je vzhodna Afrika znatno napredovala na različnih področjih. Regija je doživela opazno gospodarsko rast, ki so jo poganjali sektorji, kot so kmetijstvo, turizem in telekomunikacije. Kenija je na primer postala vodilna na področju mobilne tehnologije in inovacij, pri čemer je M-Pesa revolucionirala mobilno bančništvo.
Tudi prizadevanja za izboljšanje infrastrukture, zdravstva in izobraževanja so obrodila sadove. Države, kot je Etiopija, so veliko vlagale v infrastrukturne projekte, vključno z velikim etiopskim renesančnim jezom, katerega namen je povečati proizvodnjo energije in gospodarski razvoj. Poleg tega so si pobude za spodbujanje regionalnega povezovanja, kot je Vzhodnoafriška skupnost (EAC), prizadevale okrepiti gospodarsko sodelovanje in stabilnost.
Sodobna vprašanja in obeti za prihodnost
Vzhodna Afrika se danes sooča z vrsto sodobnih vprašanj in priložnosti. Politična nestabilnost in konflikti ostajajo izzivi na nekaterih območjih, kot sta Južni Sudan in deli Somalije. Vendar pa obstajajo tudi obetavni dogodki v upravljanju in demokratičnih praksah. Mirovni sporazum Etiopije in Eritreje leta 2018 je pomenil pomemben korak k regionalni stabilnosti.
Podnebne spremembe predstavljajo veliko nevarnost za vzhodno Afriko, saj vplivajo na kmetijstvo, vodne vire in preživetje. Občutljivost regije na suše in druge ekstremne vremenske pojave zahteva nujno ukrepanje za ublažitev teh izzivov in prilagajanje nanje.
