Seznam držav na Bližnjem vzhodu

Bližnji vzhod je območje, opredeljeno v Zahodni Aziji in Severni Afriki. Ime Bližnji vzhod se je pojavilo, ko so britanski kolonialni uradniki v 19. stoletju razdelili Orient na tri upravna območja: Bližnji vzhod (zahod Indije), Bližnji vzhod (Zahodna Azija) in Daljni vzhod (Vzhodna Azija). Takrat je Bližnji vzhod obsegal Afganistan, Pakistan in večji del Indije. Leta 1932 je bil britanski vojaški urad za Bližnji vzhod v Bagdadu prestavljen v Kairo in združen z uradom za Bližnji vzhod. Bližnji vzhod je nato dobil vstop kot oznaka za zahodni vzhod.

Geografsko gledano ima Bližnji vzhod več kot dve tretjini znanih svetovnih zalog nafte in eno tretjino zalog zemeljskega plina. Območje je na splošno suho in marsikje je pomanjkanje vode ključni problem. V večini bližnjevzhodnih družb obstajajo velike razlike med bogatimi in revnimi, iz mnogih držav prihaja do velikega izseljevanja. Ogromna območja v regiji so večinoma nenaseljena, vendar imajo nekatera mesta in območja, kot so Kairo (in celotna dolina Nila), Gaza in Teheran, eno najgostejših koncentracij prebivalstva na svetu.

Kulturno je bil Bližnji vzhod dom več najstarejših kulturnih skupnosti na Zemlji in tu so se pojavile tri glavne monoteistične religije, judovstvo, krščanstvo in islam.

Politično gledano ima večina držav na Bližnjem vzhodu monopolne režime, nekaj pa jih ima dejansko demokracijo (npr. Izrael) ali nastajajoče pluralistično upravljanje (Jemen, Jordanija itd.). Zaradi lege nekaterih najpomembnejših svetovnih plovnih poti (Sueški prekop, Hormuška ožina), ogromnih zalog energije in ustanovitve države Izrael leta 1948 je postalo območje osrednjega političnega in gospodarskega pomena ter za večino povojnega obdobja je bil Bližnji vzhod središče konfliktov.

Koliko držav na Bližnjem vzhodu

Od leta 2020 je na Bližnjem vzhodu 16 držav (naštetih po številu prebivalcev).

Zemljevid držav Bližnjega vzhoda

Lokacijski zemljevid Bližnjega vzhoda

Abecedni seznam vseh držav na  Bližnjem vzhodu

Kot je navedeno zgoraj, je na Bližnjem vzhodu skupaj 16 neodvisnih držav. Glej naslednjo tabelo za celoten seznam držav Bližnjega vzhoda po abecednem vrstnem redu:

Kratka zgodovina Bližnjega vzhoda

Starodavne civilizacije

Bližnji vzhod, ki ga pogosto imenujejo »zibelka civilizacije«, ima bogato zgodovino, ki sega več tisoč let nazaj. Ta regija je bila dom nekaterih najzgodnejših in najvplivnejših civilizacij v človeški zgodovini. Sumercem, ki so se pojavili v Mezopotamiji (današnji Irak) okoli leta 3500 pr. n. št., se pripisuje razvoj prvega znanega pisnega sistema, klinopisa. Sledili so jim Akadci, Babilonci in Asirci, ki so vsak posebej prispevali k kulturnemu in tehnološkemu napredku tistega časa.

Vzpon imperijev

Perzijsko cesarstvo

V 6. stoletju pr. n. št. je Perzijsko cesarstvo postalo pomembno pod vodstvom Kira Velikega. Ahemenidsko cesarstvo, kot je bilo znano, je postalo eno največjih imperijev v zgodovini, ki se je raztezalo od doline Inda do Balkana. Perzijci so znani po svojih prispevkih k administraciji, arhitekturi in promociji zoroastrizma.

Grški in rimski vpliv

Osvajanja Aleksandra Velikega v 4. stoletju pred našim štetjem so prinesla grško kulturo in vpliv na Bližnji vzhod. Po Aleksandrovi smrti se je njegov imperij razdrobil in Selevkidsko cesarstvo je nadzorovalo večji del Bližnjega vzhoda. Kasneje je regija postala del rimskega cesarstva, pomembna mesta, kot sta Antiohija in Aleksandrija, pa so postala središča trgovine in kulture.

Rojstvo islama

7. stoletje našega štetja je z vzponom islama zaznamovalo prelomnico v zgodovini Bližnjega vzhoda. Prerok Mohamed, rojen v Meki leta 570 n. št., je ustanovil islam in pod njegovo zastavo združil Arabski polotok. Po njegovi smrti se je Rašidunski kalifat hitro širil, sledila sta mu Umajadski in Abasidski kalifat. Ti kalifati so imeli ključno vlogo pri širjenju islamske kulture, znanosti in trgovine po Bližnjem vzhodu, Severni Afriki in drugod.

Srednjeveško obdobje

Seldžuško in Otomansko cesarstvo

V 11. stoletju so se Turki Seldžuki pojavili kot prevladujoča sila na Bližnjem vzhodu. Branili so islamski svet pred vdori križarjev in spodbujali preporod islamske kulture in učenja. Do 15. stoletja se je Otomansko cesarstvo dvignilo v veljavo, leta 1453 je nazadnje zavzelo Konstantinopel in končalo Bizantinsko cesarstvo. Osmani so nadzorovali obsežna ozemlja na Bližnjem vzhodu, v severni Afriki in jugovzhodni Evropi ter stoletja ohranjali stabilno in uspešno cesarstvo.

Mongolski vpadi

13. stoletje je bilo priča uničujočim mongolskim vpadom, ki so jih vodili Džingiskan in njegovi nasledniki. Ti vdori so zmotili družbeno in politično tkivo Bližnjega vzhoda, vodili pa so tudi do izmenjave idej in tehnologij med vzhodom in zahodom.

Moderna doba

Propad Otomanskega cesarstva

Do 19. stoletja je Otomansko cesarstvo začelo propadati zaradi notranjih sporov, gospodarskih izzivov in zunanjih pritiskov evropskih sil. Vpletenost imperija v prvo svetovno vojno na strani centralnih sil je privedla do njegovega končnega razpada. Pogodba iz Sèvresa leta 1920 in pogodba iz Lozane leta 1923 sta povzročili razdelitev otomanskih ozemelj in nastanek novih nacionalnih držav.

Kolonializem in neodvisnost

Po prvi svetovni vojni je bil Bližnji vzhod pod vplivom evropskih kolonialnih sil, predvsem Velike Britanije in Francije. Sporazum Sykes-Picot iz leta 1916 in Balfourjeva deklaracija iz leta 1917 sta trajno vplivala na politično pokrajino v regiji. Vendar pa je sredi 20. stoletja priča valu gibanj za neodvisnost. Države, kot so Egipt, Irak, Sirija in Libanon, so se osamosvojile, kar je privedlo do ustanovitve modernih nacionalnih držav.

Sodobna vprašanja

Arabsko-izraelski konflikt

Ustanovitev države Izrael leta 1948 in poznejše arabsko-izraelske vojne so bile osrednje teme v sodobni zgodovini Bližnjega vzhoda. Konflikt je povzročil številne vojne, razselitve in nenehne napetosti med Izraelom in njegovimi arabskimi sosedami.

Vzpon naftnih gospodarstev

Odkritje ogromnih zalog nafte v začetku 20. stoletja je spremenilo gospodarstva več držav Bližnjega vzhoda, zlasti v Zalivski regiji. Savdska Arabija, Iran, Irak in druge države so postale glavni akterji na svetovnem energetskem trgu, kar je povzročilo pomembne gospodarske in geopolitične premike.

Najnovejši dogodki

Konec 20. in začetek 21. stoletja so zaznamovali pomembni dogodki, kot so iranska revolucija leta 1979, zalivske vojne, vstaje arabske pomladi in nenehni konflikti v Siriji, Jemnu in Iraku. Ti dogodki so oblikovali sodobno politično in družbeno krajino Bližnjega vzhoda ter predstavljajo izzive in priložnosti za prihodnost regije.