Države v severni Evropi
Koliko držav v severni Evropi
Severno Evropo kot regijo Evrope sestavlja 10 neodvisnih držav (Danska, Estonija, Finska, Islandija, Irska, Latvija, Litva, Norveška, Švedska, Združeno kraljestvo) in 3 ozemlja (Alandski otoki, Ferski otoki, otok Man). Spodaj si oglejte seznam severnoevropskih držav in odvisnosti glede na število prebivalcev. Prav tako jih lahko najdete vse po abecednem vrstnem redu na koncu te strani.
1. Danska
Danska je soseda Švedske in na vzhodu meji na morje s Švedsko. Danska vključuje tudi Ferske otoke in Grenlandijo, oba z razvito avtonomijo. Administrativno je Danska razdeljena na Severni Jutland, Zelandijo, Južno Dansko, Srednji Jutland in glavno mesto.
 |
|
2. Estonija
Estonija, uradno Republika Estonija, je država v Baltiku, ki meji na Latvijo in Rusijo.
 |
|
3. Finska
Finska, uradno Republika Finska, je republika v severni Evropi. Finska ima kopenske meje z Norveško, Švedsko, Rusijo in na južnem morju z Estonijo. Finski zaliv leži med Finsko in Estonijo.
 |
|
4. Islandija
Islandija je republika, ki vključuje istoimenski otok in pripadajoče manjše otoke. Islandija se nahaja v severnem Atlantiku med Grenlandijo in Ferskimi otoki, južno od arktičnega kroga.
 |
|
5. Irska
Irska je država v Evropi, ki zavzema približno pet šestin irskega otoka, ki je bil razdeljen leta 1921. Edino kopensko mejo si deli s Severno Irsko, delom Velike Britanije, na severovzhodnem delu otoka.
 |
|
6. Latvija
Latvija, uradno Republika Latvija, je republika v Baltiku v severni Evropi, ki na zahodu meji na Baltsko morje, na severu na Estonijo, na vzhodu na Rusijo ter na jugu na Litvo in Belorusijo.
 |
|
7. Litva
Litva, uradno Republika Litva, je republika v Baltiku v severni Evropi. Država na severu meji na Latvijo, na jugu na Belorusijo in Poljsko ter na jugozahodu na rusko eksklavo Kaliningrad. Državni dan države je 16. februar.
 |
|
8. Norveška
Norveška, formalno Kraljevina Norveška, je ustavna monarhija v severni Evropi, zahodno od Švedske na Skandinavskem polotoku. Poleg Švedske ima Norveška na skrajnem severu kopensko mejo z Rusijo in Finsko.
 |
|
9. Švedska
 |
|
10. Združeno kraljestvo
Združeno kraljestvo, uradno Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske, je suverena država, ki se nahaja ob severozahodni obali evropske celine.
 |
|
Seznam držav severne Evrope in njihovih glavnih mest
Kot je navedeno zgoraj, je v severni Evropi deset neodvisnih držav. Med njimi je največja država Združeno kraljestvo, najmanjša pa Islandija. Celoten seznam severnoevropskih držav z glavnimi mesti je prikazan v spodnji tabeli, razvrščenih glede na zadnje skupno število prebivalcev.
| Rank | Neodvisna država | Trenutna populacija | Kapital |
| 1 | Združeno kraljestvo | 66.040.229 | London |
| 2 | Švedska | 10.263.568 | Stockholm |
| 3 | Danska | 5.811.413 | Kopenhagen |
| 4 | Finska | 5.518.752 | Helsinki |
| 5 | Norveška | 5.334.762 | Oslo |
| 6 | Irska | 4.857.000 | Dublin |
| 7 | Litva | 2.791.133 | Vilnius |
| 8 | Latvija | 1.915.100 | Riga |
| 9 | Estonija | 1.324.820 | Talin |
| 10 | Islandija | 358.780 | Reykjavik |
Ozemlja v severni Evropi
| Rank | Odvisno ozemlje | Prebivalstvo | Ozemlje |
| 1 | otok Man | 83.314 | Združeno kraljestvo |
| 2 | Ferski otoki | 51.705 | Danska |
| 3 | Ålandski otoki | 29.489 | Finska |
Zemljevid držav severne Evrope
Kratka zgodovina severne Evrope
Zgodnja zgodovina in antika
Prazgodovinske in zgodnje družbe
Severna Evropa, ki obsega regije, kot so Skandinavija, Britansko otočje in Baltik, ima bogato prazgodovinsko dediščino. Dokazi o zgodnji človeški dejavnosti segajo v obdobje paleolitika, s pomembnim razvojem v obdobju mezolitika in neolitika, ko so skupnosti prešle iz življenjskega sloga lovcev in nabiralcev v naseljene kmetijske družbe. Megalitske strukture, kot so Stonehenge v Angliji in grobišča na Danskem, poudarjajo zgodnjo kulturno prefinjenost regije.
Rimski vpliv in germanska plemena
Vpliv Rimskega cesarstva se je razširil na dele severne Evrope, zlasti na južna območja Britanije in obrobje meje Ren-Donava. Rimsko osvajanje Britanije se je začelo leta 43 n. št., kar je vodilo do vzpostavitve rimske vladavine in infrastrukture, ki je trajala do zgodnjega 5. stoletja. Hkrati so se germanska plemena, kot so Angli, Sasi, Juti in Goti, selila in naselila po severni Evropi ter postavila temelje prihodnjim nacionalnim državam.
Vikinška doba
Viking Expansion
Vikinška doba (okoli 793-1066 n. š.) je zaznamovala obdobje znatne širitve, raziskovanja in kulturnega razvoja v severni Evropi. Vikingi, ki izvirajo iz današnje Danske, Norveške in Švedske, so se podali po Evropi ter ustanovili naselbine in trgovska omrežja vse do Severne Amerike, Rusije in Sredozemlja. Ustanovili so pomembna trgovska središča, kot sta Dublin na Irskem in Kijev v Ukrajini, ki so prispevali h kulturni in gospodarski izmenjavi po Evropi.
Družbeni in kulturni prispevki
Vikingi so v severni Evropi pustili trajno zapuščino in vplivali na jezik, kulturo in politične strukture. Nordijske sage, runski napisi in značilni umetniški slogi so pomembni kulturni prispevki tega obdobja. Ustanovitev danskega zakona v Angliji in nastanek države Kijevske Rusije ponazarjata politični vpliv vikinških dejavnosti.
Srednjeveško obdobje
Pokristjanjevanje in nastanek kraljestva
Srednjeveško obdobje je zaznamovalo postopno pokristjanjevanje severne Evrope, ki se je začelo v 8. stoletju in v veliki meri končalo do 12. stoletja. Misijonarji, kot sta sv. Patrik na Irskem in sv. Ansgar v Skandinaviji, so imeli ključno vlogo v tem procesu. To obdobje je bilo priča tudi konsolidaciji regionalne moči v nastajajočih kraljestvih, kot so Danska, Švedska in Norveška, skupaj z razvojem fevdalnih sistemov.
Hanzeatska liga
V poznem srednjem veku je Hanzeatska liga, močno gospodarsko in obrambno zavezništvo trgovskih cehov in tržnih mest, obvladovala trgovino v regijah Baltika in Severnega morja. Liga, ustanovljena v 12. stoletju, je olajšala gospodarsko rast in razvoj mest v mestih, kot so Lübeck, Hamburg in Bergen, ter spodbujala medregionalno trgovino in kulturno izmenjavo.
Zgodnje novoveško obdobje
Reformacija in verski konflikti
Reformacija iz 16. stoletja je močno vplivala na severno Evropo, kar je povzročilo velik verski in politični preobrat. 95 tez Martina Luthra leta 1517 je sprožilo protestantsko reformacijo, ki je pridobila velik pomen v Nemčiji, Skandinaviji in Angliji. Kasnejši verski konflikti, kot je tridesetletna vojna (1618-1648), so preoblikovali politično in versko pokrajino v regiji, kar je vodilo do ustanovitve protestantskih državnih cerkva.
Raziskovanje in kolonializem
Severnoevropski narodi so igrali ključno vlogo v dobi raziskovanja in poznejših kolonialnih prizadevanjih. Angleži, Nizozemci in Švedi so ustanovili kolonije in trgovske postaje po Ameriki, Afriki in Aziji. Zlasti Britanski imperij je do 18. stoletja postal prevladujoča svetovna sila, ki je vplivala na svetovno trgovino, politiko in kulturo.
Industrijska revolucija in modernizacija
Industrializacija
Industrijska revolucija, ki se je začela v Veliki Britaniji v poznem 18. stoletju, je v severno Evropo prinesla gospodarske in družbene spremembe brez primere. Industrializacija se je hitro širila in preoblikovala gospodarstva iz agrarnih sistemov v industrijske elektrarne. Inovacije v tehnologiji, prometu in proizvodnji so spodbudile urbanizacijo in družbene premike ter postavile temelje za sodobne gospodarske strukture.
Politične spremembe in nacionalizem
19. stoletje je bilo zaznamovano s pomembnimi političnimi spremembami, vse močnejša so bila gibanja za narodno združitev in osamosvojitev. Združitev Nemčije leta 1871 in neodvisnost Norveške od Švedske leta 1905 ponazarjata te nacionalistične težnje. Poleg tega so se začeli uveljavljati demokratični ideali in družbene reforme, kar je vodilo v postopno širitev politične udeležbe in državljanskih pravic.
20. stoletje in sodobni razvoj
Svetovne vojne in njihove posledice
Obe svetovni vojni sta močno vplivali na severno Evropo. Prva svetovna vojna je povzročila pomembne politične spremembe, vključno z razpadom imperijev in preoblikovanjem državnih meja. Druga svetovna vojna, ki je bila še posebej uničujoča za regijo, je povzročila obsežno uničenje, hkrati pa je postavila temelje za povojno obnovo in gospodarsko okrevanje. Marshallov načrt in vzpostavitev socialne države sta prispevala k ponovni izgradnji severnoevropskih gospodarstev in družb.
Evropske integracije in sodobni izzivi
V drugi polovici 20. stoletja je severna Evropa postala ključni akter v procesu evropske integracije. Države, kot so Danska, Švedska in Finska, so se pridružile Evropski uniji, kar je spodbudilo gospodarsko sodelovanje in politično stabilnost. Regija je bila tudi v ospredju socialnih in okoljskih politik ter spodbujala trajnost in napredne socialne modele.
