Države v zahodni Afriki
Koliko narodov v zahodni Afriki
Zahodno Afriko, ki se nahaja v zahodnem delu Afrike, sestavlja 16 držav. Tukaj je abecedni seznam vseh držav v Zahodni Afriki: Benin, Burkina Faso, Zelenortski otoki, Slonokoščena obala, Gambija, Gana, Gvineja, Gvineja Bissau, Liberija, Mali, Mavretanija, Niger, Nigerija, Senegal, Sierra Leone, in Togo. Med njimi dva spadata v PALOP (Zelenortski otoki in Gvineja Bissau):
1. Benin
Benin je zahodnoafriška država, ki je bila prej francoska kolonija, zato je francoščina uradni jezik države. V državi živi več kot 10 milijonov ljudi, država pa je republika.
 |
|
2. Burkina Faso
Burkina Faso je država v Zahodni Afriki, ki meji na Benin, Slonokoščeno obalo, Gano, Mali, Niger in Togo. Država je večinoma sestavljena iz savane in v Burkini Faso živi več kot 15 milijonov ljudi.
 |
|
3. Zelenortski otoki
Zelenortski otoki, uradno Republika Zelenortski otoki, so država, ki obsega arhipelag v Atlantskem oceanu, približno 500 kilometrov zahodno od Zelenortskih otokov na afriški celini.
 |
|
4. Slonokoščena obala
Slonokoščena obala je republika v zahodni Afriki ob Atlantskem oceanu, ki meji na Burkino Faso, Gano, Gvinejo, Liberijo in Mali. Država je nekdanja francoska kolonija in država je uspešna nogometna država.
 |
|
5. Gambija
Gambija, uradno Republika Gambija, je država v zahodni Afriki ob Atlantiku, ki meji na Senegal, ki poleg obale obkroža državo. Gambija je po površini najmanjša država na afriški celini.
 |
|
6. Gana
Gana, uradno Republika Gana, je republika v Zahodni Afriki. Država na zahodu meji na Slonokoščeno obalo, na severu na Burkino Faso, na vzhodu na Togo in na jugu na Gvinejski zaliv.
 |
|
7. Gvineja
Gvineja, formalno Republika Gvineja, je država v Zahodni Afriki. Gvineja se nahaja na atlantski obali med Gvinejo Bissau in Sierra Leone ter meji na Senegal in Mali na severu, Slonokoščeno obalo na vzhodu in Liberijo na jugu.
 |
|
8. Gvineja Bissau
Gvineja Bissau, uradno Republika Gvineja Bissau, je država v zahodni Afriki z obalo do Atlantika. Država, nekdanja portugalska kolonija Portugalska Gvineja, meji na Senegal na severu, Gvinejo na jugu in vzhodu.
 |
|
9. Liberija
Liberija, uradno Republika Liberija, je država v zahodni Afriki na atlantski obali, ki meji na Gvinejo, Sierra Leone in Slonokoščeno obalo. Liberija je najstarejša afriška republika in druga najstarejša neodvisna država za Etiopijo.
 |
|
10. Mali
Mali, uradno Republika Mali, je obmorska država v Zahodni Afriki. Mali, sedma največja država v Afriki, na severu meji na Alžirijo, na vzhodu na Niger, na jugu na Burkino Faso in Slonokoščeno obalo, na jugozahodu na Gvinejo ter na zahodu na Senegal in Mavretanijo. Po popisu leta 2009 je prebivalstvo znašalo 14,5 milijona prebivalcev.
 |
|
11. Mavretanija
Mavretanija, uradno Islamska republika Mavretanija, je država v severozahodni Afriki, ki meji na Alžirijo, Mali, Senegal, Zahodno Saharo in Atlantik. Država meji tudi na Maroko od 27. februarja 1976, ko je Maroko okupiral Zahodno Saharo.
 |
|
12. Niger
Niger, uradno Republika Niger, je država v notranjosti Zahodne Afrike, ki meji na Alžirijo, Benin, Burkino Faso, Libijo, Mali, Nigerijo in Čad. Država je dobila ime po reki Niger, ki teče skozi jugozahodni del območja.
 |
|
13. Nigerija
Nigerija, uradno Zvezna republika Nigerija, je država v Zahodni Afriki, ki jo sestavlja šestintrideset držav in njeno tako imenovano ozemlje zvezne prestolnice Abuja. Nigerija je najbolj naseljena država v Afriki in sedma najbolj naseljena država na svetu.
 |
|
14. Senegal
Senegal, uradno Republika Senegal, je najzahodnejša država na afriški celini, ki leži na Atlantskem oceanu. Država meji na Gambijo, Gvinejo, Gvinejo Bissau, Mali in Mavretanijo.
 |
|
15. Sierra Leone
Sierra Leone, uradno Republika Sierra Leone, je država v Zahodni Afriki. Na severu meji na Gvinejo, na jugu na Liberijo in na zahodni obali na Atlantski ocean.
 |
|
16. Togo
Togo, uradno Republika Togo, je država v Zahodni Afriki, ki na zahodu meji na Gano, na vzhodu na Benin in na severu na Burkino Faso. Na jugu ima država kratek obalni pas proti Gvinejskemu zalivu, kjer se nahaja glavno mesto Lomé.
 |
|
Države zahodne Afrike po številu prebivalcev in njihovih prestolnicah
Kot je navedeno zgoraj, je v Zahodni Afriki šestnajst neodvisnih držav. Med njimi je po številu prebivalcev največja država Nigerija, najmanjša pa Zelenortski otoki. Celoten seznam zahodnoafriških držav z glavnimi mesti je prikazan v spodnji tabeli, razvrščenih glede na zadnje skupno število prebivalcev.
| # | Država | Prebivalstvo | Površina (km²) | Kapital |
| 1 | Nigerija | 200.963.599 | 910.768 | Abuja |
| 2 | Gana | 30.280.811 | 227.533 | Akra |
| 3 | Slonokoščena obala | 25.823.071 | 318.003 | Yamoussoukro |
| 4 | Niger | 22.314.743 | 1.266.700 | Niamey |
| 5 | Burkina Faso | 20.870.060 | 273.602 | Ouagadougou |
| 6 | Mali | 19.973.000 | 1.220.190 | Bamako |
| 7 | Senegal | 16.209.125 | 192.530 | Dakar |
| 8 | Gvineja | 12.218.357 | 245.717 | Conakry |
| 9 | Benin | 11.733.059 | 114.305 | Porto-Novo |
| 10 | Sierra Leone | 7.901.454 | 71.620 | Freetown |
| 11 | Iti | 7.538.000 | 54.385 | Lome |
| 12 | Liberija | 4.475.353 | 96.320 | Monrovia |
| 13 | Mavretanija | 4.077.347 | 1.025.520 | Nouakchott |
| 14 | Gambija | 2.347.706 | 10.000 | Banjul |
| 15 | Gvineja Bissau | 1.604.528 | 28.120 | Bissau |
| 16 | Zelenortski otoki | 550.483 | 4,033 | Praia |
Zemljevid zahodnoafriških držav
Kratka zgodovina zahodne Afrike
Starodavna kraljestva in imperiji
Zahodna Afrika, regija z bogato kulturo in zgodovino, je bila dom številnih vplivnih kraljestev in imperijev. Ena najzgodnejših znanih civilizacij v regiji je kultura Nok, ki je cvetela od okoli leta 1000 pred našim štetjem do leta 300 našega štetja v današnji Nigeriji. Ljudstvo Nok je znano po svojih skulpturah iz terakote in zgodnji tehnologiji obdelave železa, ki je postavila temelje za prihodnje družbe v regiji.
Gansko cesarstvo
Imperij Gana, znan tudi kot Wagadou, je bil eden prvih večjih imperijev v zahodni Afriki. Ustanovljen je bil okoli 6. stoletja našega štetja in je uspeval do 13. stoletja. Cesarstvo Gana, ki se nahaja v današnji jugovzhodni Mavretaniji in zahodnem Maliju, je nadzorovalo pomembne trgovske poti in je bilo znano po svojem bogastvu, zlasti v zlatu. Prestolnica imperija, Kumbi Saleh, je bila glavno središče trgovine in islamskega učenja.
Mali imperij
Propad Ganskega imperija je utrl pot vzponu Malijskega imperija v 13. stoletju. Malijski imperij, ki ga je ustanovil Sundiata Keita, je dosegel vrhunec pod Manso Muso (okoli 1312–1337), enim najbogatejših posameznikov v zgodovini. Slavno romanje Manse Muse v Meko leta 1324 je pokazalo neizmerno bogastvo imperija in prispevalo k širjenju islama. Timbuktu, glavno mesto Malijskega cesarstva, je postalo znano središče islamskega učenja in trgovine.
Songhajsko cesarstvo
Cesarstvo Songhai je nasledilo Malijsko cesarstvo v poznem 15. stoletju. Pod vodstvom vladarjev, kot sta suni Ali in Askia Muhammad, je cesarstvo Songhai postalo eno največjih in najmočnejših imperijev v afriški zgodovini. Njegovo glavno mesto Gao je bilo živahno središče trgovine in kulture. Imperij Songhai je nadzoroval ključne čezsaharske trgovske poti, trgoval z zlatom, soljo in drugim blagom. Propad imperija se je začel v poznem 16. stoletju po maroški invaziji.
Transsaharska trgovina in islamski vpliv
Transsaharske trgovske poti so bile ključne za blaginjo zahodnoafriških imperijev. Te poti so olajšale izmenjavo blaga, idej in kultur med severno Afriko, Bližnjim vzhodom in zahodno Afriko. Zlato, sol in sužnji so bili med glavnimi dobrinami, s katerimi se je trgovalo. Uvedba in širjenje islama sta imela pomembno vlogo pri oblikovanju kulture, izobraževanja in političnih struktur v regiji. Islamski učenjaki in trgovci so ustanovili učne centre in mošeje ter tako prispevali k intelektualnemu in verskemu razvoju regije.
Evropsko raziskovanje in trgovina s sužnji
Evropski stik z Zahodno Afriko se je začel v 15. stoletju s portugalskimi raziskovalci, kot je princ Henrik Pomorščak, ki so iskali nove trgovske poti in vire zlata. Portugalci so vzdolž obale ustanovili trgovske postaje, ki so kmalu postale središča čezatlantske trgovine s sužnji. V naslednjih nekaj stoletjih je bilo na milijone Afričanov prisilno odpeljanih iz Zahodne Afrike v Ameriko, kar je povzročilo znatne družbene in gospodarske motnje.
Kolonialno obdobje
V 19. stoletju se je okrepila evropska kolonizacija v Zahodni Afriki, ki jo je zaznamovala Berlinska konferenca 1884-1885, kjer so evropske sile Afriko razdelile na kolonije. Francija, Velika Britanija, Nemčija in Portugalska so vzpostavile nadzor nad različnimi deli zahodne Afrike, kar je povzročilo globoke spremembe v politični, družbeni in gospodarski pokrajini regije.
Kolonialna oblast je prinesla infrastrukturni razvoj, a tudi izkoriščanje in odpor. Francozi so nadzorovali velika območja, vključno z današnjim Senegalom, Malijem, Burkino Faso in Slonokoščeno obalo. Britanci so ustanovili kolonije v Nigeriji, Gani, Sierra Leone in Gambiji. Nemčija in Portugalska sta zahtevali tudi ozemlja v regiji.
Osamosvojitvena gibanja
Sredina 20. stoletja je bilo obdobje intenzivnega boja za neodvisnost v Zahodni Afriki. Konec druge svetovne vojne in vse večja zahteva po samoodločbi sta povzročila prizadevanja za dekolonizacijo po vsej celini. Gana je pod vodstvom Kwameja Nkrumaha leta 1957 postala prva podsaharska afriška država, ki se je osamosvojila. Ta dosežek je navdihnil druge narode v regiji, da so se osvobodili kolonialne vladavine.
Do šestdesetih let prejšnjega stoletja se je večina zahodnoafriških držav osamosvojila. Voditelji, kot so Nnamdi Azikiwe v Nigeriji, Ahmed Sékou Touré v Gvineji in Léopold Sédar Senghor v Senegalu, so igrali ključno vlogo v gibanjih za neodvisnost svojih držav. Vendar so obdobje po osamosvojitvi zaznamovali pomembni izzivi, vključno s politično nestabilnostjo, vojaškimi udari in državljanskimi konflikti.
Izzivi in razvoj po osamosvojitvi
Za obdobje po osamosvojitvi zahodne Afrike sta bila značilna napredek in nazadovanje. Številne države so se soočale s težavami pri vzpostavljanju stabilnega upravljanja, kar je vodilo v obdobja avtoritarne vladavine, gospodarske izzive in socialne nemire. Državljanske vojne v državah, kot so Liberija, Sierra Leone in Slonokoščena obala, so imele uničujoče posledice za njihovo prebivalstvo in gospodarstva.
Kljub tem izzivom je Zahodna Afrika v zadnjih desetletjih naredila pomembne korake. Regionalne organizacije, kot je Gospodarska skupnost zahodnoafriških držav (ECOWAS), so igrale ključno vlogo pri spodbujanju gospodarske integracije, miru in stabilnosti. Gospodarsko rast v državah, kot so Nigerija, Gana in Senegal, so poganjali sektorji, kot so nafta, kmetijstvo in storitve.
Sodobna vprašanja in obeti za prihodnost
Zahodna Afrika se danes sooča s številnimi izzivi in priložnostmi. Politična nestabilnost, korupcija in gospodarska neenakost ostajajo pomembna vprašanja. Poleg tega se regija spopada z varnostnimi grožnjami skrajnih skupin v Sahelu in vplivi podnebnih sprememb, ki vplivajo na kmetijstvo in preživetje.
Vendar pa ima tudi Zahodna Afrika ogromen potencial. Mlado in dinamično prebivalstvo regije se vedno bolj ukvarja s podjetništvom, tehnologijo in aktivizmom. Prizadevanja za izboljšanje upravljanja, izobraževanja in infrastrukture so bistvena za trajnostni razvoj. Bogata kulturna dediščina, skupaj z odpornostjo in ustvarjalnostjo njenih ljudi, ponuja obetavno prihodnost Zahodne Afrike.
