Seznam držav v Evropski uniji
Evropsko unijo kot gospodarsko in politično zvezo sestavlja 28 držav članic. Razen Cipra, ki se nahaja v zahodni Aziji, so vsi člani iz Evrope. Skrajšano za EU ima Evropska unija 512.497.877 prebivalcev in površino 4.475.757 km². Unija, ki še ni federacija, je zrasla v enoten trg, kjer 19 članic uporablja isto valuto – evro. Naslednja tabela predstavlja celoten seznam držav EU, razvrščenih po zadnjem skupnem prebivalstvu. Najdete lahko določen datum pristopa za vsako članico in valute, ki niso EURO in se še vedno uporabljajo v drugih 9 državah članicah. Poleg tega obsega 23 uradnih jezikov in približno 150 regionalnih jezikov. Upoštevajte, da se lahko število držav članic v bližnji prihodnosti poveča.
Koliko držav v Evropski uniji
Naslednja tabela navaja vseh 28 držav članic Evropske unije. Države kandidatke za članstvo v EU so: Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija, Islandija, Črna gora, Srbija in Turčija. Potencialne države kandidatke so Albanija, Bosna in Hercegovina ter Kosovo. Norveška, Islandija, Švica in Liechtenstein niso članice Evropske unije, vendar sodelujejo na enotnem trgu razen carinske unije.
Seznam vseh držav EU
V spodnji tabeli si oglejte seznam vseh držav v Evropski uniji glede na število prebivalcev.
| Rank | Zastava | Država | Prebivalstvo | Datum pristopa | Valuta | Regija |
| 1 |  |
Nemčija | 83.783.953 | 1957/3/25 | EVRO | Zahodna Evropa |
| 2 |  |
Združeno kraljestvo | 67.886.022 | 1973/1/1 | britanski funt | Severna Evropa |
| 3 |  |
Francija | 65.273.522 | 1957/3/25 | EVRO | Zahodna Evropa |
| 4 |  |
Italija | 60.461.837 | 1957/3/25 | EVRO | Južna Evropa |
| 5 |  |
Španija | 46.754.789 | 1986/1/1 | EVRO | Južna Evropa |
| 6 |  |
Poljska | 37.846.622 | 2004/5/1 | poljski zlot | Vzhodna Evropa |
| 7 |  |
Romunija | 19.237.702 | 2007/1/1 | romunski lev | Vzhodna Evropa |
| 8 |  |
Nizozemska | 17.134.883 | 1957/3/25 | EVRO | Zahodna Evropa |
| 9 |  |
Belgija | 11.589.634 | 1957/3/25 | EVRO | Zahodna Evropa |
| 10 |  |
Češka | 10.708.992 | 2004/5/1 | češka krona | Vzhodna Evropa |
| 11 |  |
Grčija | 10.423.065 | 1981/1/1 | EVRO | Južna Evropa |
| 12 |  |
Portugalska | 10.196.720 | 1986/1/1 | EVRO | Južna Evropa |
| 13 |  |
Švedska | 10.099.276 | 1995/1/1 | švedska krona | Severna Evropa |
| 14 |  |
Madžarska | 9.660.362 | 2004/5/1 | madžarski forint | Vzhodna Evropa |
| 15 |  |
Avstrija | 9.006.409 | 1995/1/1 | EVRO | Zahodna Evropa |
| 16 |  |
Bolgarija | 6.948.456 | 2007/1/1 | bolgarski lev | Vzhodna Evropa |
| 17 |  |
Danska | 5.792.213 | 1973/1/1 | danska krona | Severna Evropa |
| 18 |  |
Finska | 5.540.731 | 1995/1/1 | EVRO | Severna Evropa |
| 19 |  |
Slovaška | 5.459.653 | 2004/5/1 | EVRO | Vzhodna Evropa |
| 20 |  |
Irska | 4.937.797 | 1973/1/1 | EVRO | Severna Evropa |
| 21 |  |
Hrvaška | 4.105.278 | 2013/7/1 | hrvaška kuna | Južna Evropa |
| 22 |  |
Litva | 2.722.300 | 2004/5/1 | EVRO | Severna Evropa |
| 23 |  |
Slovenija | 2.078.949 | 2004/5/1 | EVRO | Južna Evropa |
| 24 |  |
Latvija | 1.886.209 | 2004/5/1 | EVRO | Severna Evropa |
| 25 |  |
Estonija | 1.326.546 | 2004/5/1 | EVRO | Severna Evropa |
| 26 |  |
Ciper | 1.207.370 | 2004/5/1 | EVRO | Zahodna Azija |
| 27 |  |
Luksemburg | 625.989 | 1957/3/25 | EVRO | Zahodna Evropa |
| 28 |  |
Malta | 441.554 | 2004/5/1 | EVRO | Južna Evropa |
Zemljevid držav EU
Dejstva o Evropski uniji
- Dan Evropske unije praznujemo 9. maja.
- Tako imenovano “Evroobmočje” ustreza 17 državam članicam EU, ki so sprejele valuto EURO, pri čemer je bila Estonija leta 2011 zadnja država, ki je sprejela valuto.
- Ocenjeno evropsko prebivalstvo je 500 milijonov ljudi, kar ustreza 7 % svetovnega prebivalstva.
- Nekateri raziskovalci menijo, da se nastanek Evropske unije začne z nastankom bloka Beneluks (Belgija, Nizozemska, Luksemburg) med drugo svetovno vojno, katerega glavni cilj je bil oblikovanje skupnega trga z znižanjem carinskih tarif med državami članicami.
- Evropska unija sodeluje na pomembnih srečanjih, kot so G7 – skupina sedmih, G8 (G7 + Rusija) in G20.
Začetki evropske integracije
Povojna Evropa in potreba po enotnosti
Po razdejanju druge svetovne vojne se je Evropa soočila z nujno potrebo po obnovi in miru. Zamisel o evropski integraciji je bila obravnavana kot način za preprečevanje prihodnjih konfliktov in spodbujanje gospodarskega sodelovanja. Voditelji, kot so Robert Schuman, Jean Monnet in Konrad Adenauer, so si zamislili združeno Evropo, kjer bi države sodelovale pri zagotavljanju stabilnosti in blaginje.
Evropska skupnost za premog in jeklo (ESPJ)
Leta 1951 je bila s Pariško pogodbo ustanovljena Evropska skupnost za premog in jeklo (ESPJ), kar je bil prvi korak k gospodarskemu povezovanju. Namen te pogodbe je bil urediti industrijo premoga in jekla v državah članicah (Belgija, Francija, Italija, Luksemburg, Nizozemska in Zahodna Nemčija) in ju postaviti pod skupno oblast. ESPJ je bila prelomna pobuda, ki je postavila temelje za poglobljeno sodelovanje in postavila precedens za prihodnje povezovanje.
Nastanek Evropske gospodarske skupnosti
Rimska pogodba
Uspeh ESPJ je spodbudil nadaljnje povezovanje, kar je vodilo do podpisa Rimske pogodbe leta 1957. Ta pogodba je ustanovila Evropsko gospodarsko skupnost (EGS) in Evropsko skupnost za atomsko energijo (Euratom). Cilj EGS je bil ustvariti skupni trg in carinsko unijo med šestimi ustanovnimi članicami, ki bi spodbujala prost pretok blaga, storitev, kapitala in ljudi. Euratom se je osredotočil na miroljubno uporabo jedrske energije.
Širitev in poglobitev EGS
V šestdesetih in sedemdesetih letih 20. stoletja je EGS širila svoje članstvo in poglabljala svojo integracijo. Danska, Irska in Združeno kraljestvo so se pridružile leta 1973, kar je pomenilo prvo širitev. V tem obdobju so se razvijale tudi skupne politike, kot sta skupna kmetijska politika (SKP) in uvedba Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR).
Od EGS do Evropske unije
Enotni evropski akt
Osemdeseta leta so prinesla pomembne spremembe s podpisom Enotnega evropskega akta (SEA) leta 1986. Cilj SEA je bil ustvariti enotni trg do leta 1992, odstraniti preostale ovire za prosto trgovino in uskladiti predpise v državah članicah. Razširil je tudi pristojnosti Evropskega parlamenta in okrepil sodelovanje na področjih, kot sta okoljska politika in raziskave.
Maastrichtska pogodba
Pogodba o Evropski uniji, splošno znana kot Maastrichtska pogodba, je bila podpisana leta 1992 in je začela veljati leta 1993. Ta pogodba je zaznamovala uradno ustanovitev Evropske unije (EU) in uvedla tristebrno strukturo: Evropske skupnosti, Skupno zunanja in varnostna politika (SZVP) ter pravosodje in notranje zadeve (PNZ). Postavila je tudi temelje za ekonomsko in monetarno unijo (EMU) in uvedbo enotne valute, evra.
Evro in nadaljnja širitev
Uvedba evra
Evro je bil kot obračunska valuta uveden leta 1999 in je prišel v obtok leta 2002 ter postal uradna valuta za 12 držav EU. Ustanovitev Evropske centralne banke (ECB) in izvajanje Pakta stabilnosti in rasti (SGP) sta bila namenjena zagotavljanju fiskalne discipline in gospodarske stabilnosti v evroobmočju.
Vzhodna širitev
Največjo širitev EU je doživela leta 2004, ko je sprejela deset novih držav članic iz srednje in vzhodne Evrope, skupaj s Ciprom in Malto. Ta širitev je bila namenjena spodbujanju stabilnosti, demokracije in gospodarske rasti v postkomunistični Evropi. Leta 2007 sta se pridružili Bolgarija in Romunija, leta 2013 pa ji je sledila Hrvaška.
Izzivi in reforme
Lizbonska pogodba
Lizbonska pogodba, ki je začela veljati leta 2009, je bila zasnovana za racionalizacijo delovanja EU in krepitev njene demokratične legitimnosti. Reformirala je institucionalne strukture, uvedla položaj predsednika Evropskega sveta in razširila vlogo Evropskega parlamenta. Pogodba je predvidela tudi večjo usklajenost zunanjih odnosov in procesov odločanja.
Finančne krize in odzivi
Svetovna finančna kriza leta 2008 in kasnejša dolžniška kriza evroobmočja sta za EU predstavljali velike izzive. Države članice so izvajale varčevalne ukrepe in finančne reforme za stabilizacijo svojih gospodarstev. EU je vzpostavila mehanizme, kot je evropski mehanizem za stabilnost (ESM), in sprejela pobude bančne unije za krepitev finančnega upravljanja in preprečevanje prihodnjih kriz.
Trenutni razvoj in prihodnost EU
Brexit
Leta 2016 je Združeno kraljestvo glasovalo za izstop iz EU, kar je vodilo do brexita. Združeno kraljestvo je uradno izstopilo iz EU 31. januarja 2020. Brexit je imel globoke politične, gospodarske in družbene posledice, kar je spodbudilo razprave o prihodnji usmeritvi in koheziji EU.
Stalno povezovanje in širitev
Kljub izzivom si EU še naprej prizadeva za globljo integracijo in širitev. Države Zahodnega Balkana in Vzhodne Evrope si prizadevajo, da bi se pridružile uniji, EU pa ostaja zavezana podpori njihovih reform in razvoja. Vprašanja, kot so podnebne spremembe, digitalna transformacija in geopolitične napetosti, oblikujejo program politike EU in njeno vlogo na svetovnem prizorišču.
