Seznam evropskih držav (po abecednem vrstnem redu)
Evropa je kot najgosteje poseljena celina na svetu na severni polobli sveta. Obsega skupno površino 10.498.000 km² in ima 744,7 milijona prebivalcev. Ruska federacija je največja država v Evropi s 17.075.400 km² in najbolj naseljena država s 143,5 milijona prebivalci. Sledi Nemčija s 357.120 km² in 81,89 milijona prebivalcev.
Regije v Evropi
- Vzhodna Evropa
- Zahodna Evropa
- Severna Evropa
- Južna Evropa
Geografsko Evropo na severu meji na Arktični ledeniški ocean, na vzhodu na Uralsko gorovje, na jugu na Kaspijsko in Črno morje ter Kavkaz (naravne meje med Evropo in Azijo) ter na Sredozemsko morje. Oglejte si naslednji geografski zemljevid Evrope.
Koliko držav v Evropi
Od leta 2020 je na evropski celini 45 držav. Velikosti so zelo različne in najdemo majhen Vatikan (0,44 km²), Monako (0,44 km²), San Marino (61,2 km²), Lihtenštajn (160 km²) in Kneževino Andoro (468 km²).
Transkontinentalne države v Evropi
Naslednjih pet držav se nahaja v Evropi in Aziji. Popisani so po številu prebivalcev.
- Rusija
- Kazahstan
- Azerbajdžan
- Georgia
- puran
Otok Ciper je del Azije, vendar politično pripada Evropi. Mali otok zasedata Turčija in Združeno kraljestvo, ki imata tam še vedno vojaška oporišča. Del ozemlja, jug, je bil leta 2004 sprejet v Evropsko unijo. Gruzija, Azerbajdžan in Armenija so z geografskega vidika države, ki pripadajo azijski celini. Nahajajo se v regiji Kavkaza in veljajo za transkontinentalne države. Azerbajdžan in Gruzija mejita na Rusijo (evropski del), prva je članica Sveta Evrope od 25. januarja 2001.
Abecedni seznam vseh držav v Evropi
Če povzamemo, je v Evropi skupaj 45 neodvisnih držav in 6 odvisnih ozemelj. Za celoten seznam evropskih držav po abecednem vrstnem redu si oglejte naslednje:
| # | Zastava | Ime države | Prebivalstvo | Uradno ime |
| 1 |  |
Albanija | 2.877.808 | Republika Albanija |
| 2 |  |
Andora | 77.276 | Kneževina Andora |
| 3 |  |
Avstrija | 9.006.409 | Republika Avstrija |
| 4 |  |
Belorusija | 9.449.334 | Republika Belorusija |
| 5 |  |
Belgija | 11.589.634 | Kraljevina Belgija |
| 6 |  |
Bosna in Hercegovina | 3.280.830 | Bosna in Hercegovina |
| 7 |  |
Bolgarija | 6.948.456 | Republika Bolgarija |
| 8 |  |
Hrvaška | 4.105.278 | Republika Hrvaška |
| 9 |  |
Češka | 10.708.992 | Češka |
| 10 |  |
Danska | 5.792.213 | Kraljevina Danska |
| 11 |  |
Estonija | 1.326.546 | Republika Estonija |
| 12 |  |
Finska | 5.540.731 | Republika Finska |
| 13 |  |
Francija | 65.273.522 | Francoska republika |
| 14 |  |
Nemčija | 83.783.953 | Zvezna republika Nemčija |
| 15 |  |
Grčija | 10.423.065 | Helenska republika |
| 16 |  |
Sveti sedež | 812 | Sveti sedež |
| 17 |  |
Madžarska | 9.660.362 | Madžarska |
| 18 |  |
Islandija | 341.254 | Republika Islandija |
| 19 |  |
Irska | 4.937.797 | Irska |
| 20 |  |
Italija | 60.461.837 | Republika Italija |
| 21 |  |
Latvija | 1.886.209 | Republika Latvija |
| 22 |  |
Liechtenstein | 38,139 | Liechtenstein |
| 23 |  |
Litva | 2.722.300 | Republika Litva |
| 24 |  |
Luksemburg | 625.989 | Veliko vojvodstvo Luksemburg |
| 25 |  |
Malta | 441.554 | Republika Malta |
| 26 |  |
Moldavija | 4.033.974 | Republika Moldavija |
| 27 |  |
Monako | 39.253 | Kneževina Monako |
| 28 |  |
Črna gora | 628.077 | Črna gora |
| 29 |  |
Nizozemska | 17.134.883 | Kraljevina Nizozemska |
| 30 |  |
Severna Makedonija | 2.022.558 | Republika Severna Makedonija |
| 31 |  |
Norveška | 5.421.252 | Kraljevina Norveška |
| 32 |  |
Poljska | 37.846.622 | Republika Poljska |
| 33 |  |
Portugalska | 10.196.720 | Portugalska republika |
| 34 |  |
Romunija | 19.237.702 | Romunija |
| 35 |  |
Rusija | 145.934.473 | Ruska federacija |
| 36 |  |
San Marino | 33.942 | Republika San Marino |
| 37 |  |
Srbija | 8.737.382 | Republika Srbija |
| 38 |  |
Slovaška | 5.459.653 | Slovaška republika |
| 39 |  |
Slovenija | 2.078.949 | Republika Slovenija |
| 40 |  |
Španija | 46.754.789 | Kraljevina Španija |
| 41 |  |
Švedska | 10.099.276 | Kraljevina Švedska |
| 42 |  |
Švica | 8.654.633 | Švicarska konfederacija |
| 43 |  |
puran | 84.339.078 | Republika Turčija |
| 44 |  |
Ukrajina | 43.733.773 | Ukrajina |
| 45 |  |
Združeno kraljestvo | 67.886.022 | Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske |
Evropska unija
Evropska unija (EU) je gospodarski in politični blok, katerega glavni cilj je ohranjanje miru na evropski celini z gospodarskimi, socialnimi in kulturnimi programi. Od vseh evropskih držav je 28 držav udeleženih v Evropski uniji.
Zemljevid držav v Evropi
Kratka zgodovina Evrope
Starodavne civilizacije
Prazgodovinska Evropa
Zgodovina Evrope se začne s prazgodovinsko človeško dejavnostjo, o čemer pričajo jamske poslikave Lascaux v Franciji in Stonehenge v Angliji. V neolitski revoluciji so se pojavili poljedelstvo in stalne naselbine, kar je privedlo do vzpona zgodnjih civilizacij.
Klasična antika: Grčija in Rim
Stara Grčija, ki je cvetela od 8. do 4. stoletja pred našim štetjem, je z napredkom v filozofiji, politiki in umetnosti postavila temelje zahodne civilizacije. Mestni državi Atene in Šparta sta bili vidni, osvajanja Aleksandra Velikega pa so razširila helenistično kulturo po Evropi in Aziji.
Rimska republika, ustanovljena leta 509 pr. n. št., se je leta 27 pr. n. št. razvila v Rimsko cesarstvo. Ogromno rimsko cesarstvo je združilo večji del Evrope, prineslo ceste, akvadukte in latinski jezik. Pax Romana (27 pr. n. št.-180 n. št.) je zaznamoval obdobje relativnega miru in stabilnosti. Propad Zahodnega rimskega cesarstva v 5. stoletju n. št. je povzročil razdrobljenost Evrope na manjša kraljestva.
Srednja leta
Bizantinsko cesarstvo in zgodnjesrednjeveška kraljestva
Bizantinsko cesarstvo, nadaljevanje Vzhodnega rimskega cesarstva, je ohranilo rimsko in grško tradicijo, medtem ko je vplivalo na vzhodno Evropo in Bližnji vzhod. V zahodni Evropi so se pojavila germanska kraljestva, kot je frankovsko, s Karlom Velikim (768–814 n. š.), ki je ustanovil Karolinško cesarstvo in oživil naslov cesarja na zahodu.
Fevdalizem in Sveto rimsko cesarstvo
Propad centralizirane oblasti je privedel do vzpona fevdalizma, sistema, v katerem so lokalni gospodje sami upravljali s svojimi deželami, vendar so bili dolžni vojaško službo kralju. Sveto rimsko cesarstvo, ustanovljeno leta 962 n. št., je skušalo oživiti dediščino Karla Velikega, čeprav je ostalo razdrobljena konfederacija držav. Meništvo in katoliška cerkev sta imela v tem obdobju ključno vlogo pri ohranjanju znanja in stabilizaciji družbe.
Renesansa in reformacija
Renesansa
Renesansa, ki se je začela v Italiji v 14. stoletju in se je razširila po Evropi, je bila obdobje ponovnega zanimanja za klasično učenje in umetniške inovacije. Prinesel je napredek v umetnosti, znanosti in misli, pri čemer so osebnosti, kot so Leonardo da Vinci, Michelangelo in Galileo, veliko prispevale.
Reformacija
Protestantska reformacija iz 16. stoletja, ki jo je začelo 95 tez Martina Luthra leta 1517, je izpodbijala avtoriteto katoliške cerkve in vodila v versko razdrobljenost. Reformacija in kasnejša katoliška protireformacija sta preoblikovali evropsko versko krajino, kar je pripeljalo do konfliktov, kot je tridesetletna vojna (1618–1648), ter ustanovitev protestantskih in katoliških držav.
Zgodnje novoveško obdobje
Doba raziskovanja
V dobi raziskovanja v 15. in 16. stoletju so evropske sile, kot so Španija, Portugalska in kasneje Anglija, Francija in Nizozemska, razširile svoje imperije po Ameriki, Afriki in Aziji. To obdobje je Evropi prineslo neizmerno bogastvo, hkrati pa je sprožilo stoletja kolonizacije in izkoriščanja.
Razsvetljenstvo in revolucije
Razsvetljenstvo 17. in 18. stoletja je poudarjalo razum, pravice posameznika in znanstveno raziskovanje. Filozofi, kot so Voltaire, Rousseau in Kant, so vplivali na politično misel in postavili teren za revolucionarna gibanja. Francoska revolucija (1789–1799) je dramatično spremenila Francijo in spodbudila vstaje po vsej Evropi, kar je vodilo do vzpona Napoleona Bonaparteja in napoleonskih vojn (1803–1815).
19. stoletje
Industrijska revolucija
Industrijska revolucija, ki se je začela v Veliki Britaniji v poznem 18. stoletju, se je razširila po Evropi in spremenila gospodarstva iz agrarnega v industrijsko. Inovacije v tehnologiji in prometu, kot sta parni stroj in železnica, so spodbudile urbanizacijo in družbene spremembe.
Nacionalizem in državotvorje
19. stoletje je zaznamoval vzpon nacionalizma in oblikovanje modernih nacionalnih držav. Združitev Italije in Nemčije v šestdesetih in sedemdesetih letih 19. stoletja je preoblikovala politični zemljevid Evrope. Propad imperijev, kot sta Otomansko in Avstro-Ogrska, je povzročil nastanek novih držav in povečal nacionalne napetosti.
20. stoletje in sodobna doba
Svetovne vojne in njihove posledice
20. stoletje sta prevladovali dve svetovni vojni. Prva svetovna vojna (1914-1918) je privedla do pomembnih političnih pretresov, propada imperijev in preoblikovanja državnih meja. Druga svetovna vojna (1939-1945) je prinesla uničenje brez primere in holokavst, čemur je sledila delitev Evrope med hladno vojno. Vzhodni blok, ki ga je vodila Sovjetska zveza, in zahodni blok, ki so ga vodile ZDA, sta predstavljala ideološke konflikte med komunizmom in kapitalizmom.
evropske integracije
Evropa po drugi svetovni vojni je bila priča prizadevanjem za spodbujanje miru in sodelovanja, kar je vodilo do ustanovitve Evropske gospodarske skupnosti (EGS) leta 1957 in njenega razvoja v Evropsko unijo (EU). Cilj EU je bil zagotoviti gospodarsko sodelovanje, politično stabilnost in preprečiti prihodnje konflikte.
Sodobni izzivi
21. stoletje je prineslo nove izzive, vključno z gospodarskimi krizami, vprašanji migracij in porastom populizma. Referendum o brexitu leta 2016 je poudaril napetosti v EU. Evropa se sooča tudi z okoljskimi vprašanji in potrebo po trajnostnem razvoju. Kljub tem izzivom Evropa ostaja vodilna v svetu na področju kulture, tehnologije in politične misli.
