Seznam držav v Aziji (po abecednem vrstnem redu)
Kot največja in najbolj naseljena celina na svetu ima Azija površino 44.579.000 kvadratnih kilometrov, kar predstavlja 29,4 odstotka Zemljine površine. S približno 4,46 milijarde prebivalcev (2020) Azija predstavlja približno 60 odstotkov svetovnega prebivalstva. Politično je Azija pogosto razdeljena na 6 regij:
- Severna Azija
- Srednja Azija
- Vzhodna Azija
- Jugovzhodna Azija
- Južna Azija
- Zahodna Azija
Koliko držav v Aziji
Od leta 2020 Azijo sestavlja 48 držav, od katerih se dve (Turčija in Rusija) nahajata tudi v Evropi. Za Kazahstan, Azerbajdžan, Armenijo in Gruzijo lahko štejemo tudi, da se nahajajo na obeh celinah.
Največja država v Aziji je Kitajska, sledi ji Indija. In najmanjši so Maldivi.
Zemljevid Azije
Abecedni seznam vseh držav v Aziji
Naslednja tabela navaja 48 neodvisnih držav v Aziji po abecednem vrstnem redu. Hong Kong in Macao sta dve posebni mesti Kitajske. Tajvan, prej znan kot Republika Kitajska, je zdaj splošno priznan kot provinca Kitajske.
| # | Zastava | Ime države | Uradno ime | Datum osamosvojitve | Prebivalstvo |
| 1 |  |
Afganistan | Islamska republika Afganistan | 19. 8. 1919 | 38.928.357 |
| 2 |  |
Armenija | Republika Armenija | 1991/9/21 | 2.963.254 |
| 3 |  |
Azerbajdžan | Azerbajdžanska republika | 1991/10/18 | 10.139.188 |
| 4 |  |
Bahrajn | Kraljevina Bahrajn | 1971/12/16 | 1.701.586 |
| 5 |  |
Bangladeš | Ljudska republika Bangladeš | 1971/3/26 | 164.689.394 |
| 6 |  |
Butan | Kraljevina Butan | – | 771.619 |
| 7 |  |
Brunej | Brunej Darusalam | 1984/1/1 | 437.490 |
| 8 |  |
Burma | Republika Unija Mjanmar | 1948/1/4 | 54.409.811 |
| 9 |  |
Kambodža | Kraljevina Kambodža | 1953/11/9 | 16.718.976 |
| 10 |  |
Kitajska | Ljudska republika Kitajska | 1.10.1949 | 1.439.323.787 |
| 11 |  |
Ciper | Republika Ciper | 1. 10. 1960 | 1.207.370 |
| 12 |  |
Georgia | Georgia | 1991/4/9 | 3.989.178 |
| 13 |  |
Indija | Republika Indija | 1947/8/15 | 1.380.004.396 |
| 14 |  |
Indonezija | Republika Indonezija | 17.8.1945 | 273.523.626 |
| 15 |  |
Iran | Islamska republika Iran | 1979/4/1 | 83.992.960 |
| 16 |  |
Irak | Republika Irak | 1932/10/3 | 40.222.504 |
| 17 | |
Izrael | Država Izrael | 1905/5/1 | 40.222.504 |
| 18 |  |
Japonska | Japonska | – | 126.476.472 |
| 19 |  |
Jordanija | Hašemitska kraljevina Jordanija | 1946/5/25 | 10.203.145 |
| 20 |  |
Kazahstan | Republika Kazahstan | 16.12.1991 | 18.776.718 |
| 21 |  |
Kuvajt | Država Kuvajt | 1961/2/25 | 4.270.582 |
| 22 |  |
Kirgizistan | Kirgiška republika | 1991/8/31 | 6.524.206 |
| 23 |  |
Laos | Laoška ljudska demokratična republika | 1953/10/22 | 7.275.571 |
| 24 |  |
Libanon | Libanonska republika | 1943/11/22 | 6.825.456 |
| 25 |  |
Malezija | Malezija | 1957/8/31 | 32.366.010 |
| 26 |  |
Maldivi | Republika Maldivi | 1965/7/26 | 540.555 |
| 27 |  |
Mongolija | Mongolija | 1911/12/29 | 3.278.301 |
| 28 |  |
Nepal | Zvezna demokratična republika Nepal | – | 29.136.819 |
| 29 |  |
Severna Koreja | Demokratična ljudska republika Koreja | 1945/8/15 | 25.778.827 |
| 30 |  |
Oman | Omanski sultanat | 1650/11/18 | 5.106.637 |
| 31 |  |
Pakistan | Islamska republika Pakistan | 1947/8/14 | 220.892.351 |
| 32 |  |
Palestina | – | – | 5.101.425 |
| 33 |  |
Filipini | Republika Filipini | 1898/6/12 | 109.581.089 |
| 34 |  |
Katar | Država Katar | 1971/12/18 | 2.881.064 |
| 35 |  |
Savdska Arabija | kraljestvo Savdske Arabije | – | 34.813.882 |
| 36 |  |
Singapur | Republika Singapur | 1965/8/9 | 5.850.353 |
| 37 |  |
Južna Koreja | Republika Koreja | 1945/8/15 | 51.269.196 |
| 38 |  |
Šrilanka | Demokratična socialistična republika Šrilanka | 1948/2/4 | 21.413.260 |
| 39 |  |
Sirija | Sirska arabska republika | 1946/4/17 | 17.500.669 |
| 40 |  |
Tadžikistan | Republika Tadžikistan | 1991/9/9 | 9.537.656 |
| 41 |  |
Tajska | Kraljevina Tajska | – | 69.799.989 |
| 42 |  |
Vzhodni Timor | Demokratična republika Vzhodni Timor | 2002/5/20 | 1.318.456 |
| 43 |  |
puran | Republika Turčija | – | 84.339.078 |
| 44 |  |
Turkmenistan | Turkmenistan | 1991/10/27 | 6.031.211 |
| 45 |  |
Združeni Arabski Emirati | Združeni Arabski Emirati | 1971/12/2 | 9.890.413 |
| 46 |  |
Uzbekistan | Republika Uzbekistan | 1991/9/1 | 33.469.214 |
| 47 |  |
Vietnam | Socialistična republika Vietnam | 1945/9/2 | 97.338.590 |
| 48 |  |
Jemen | Republika Jemen | 1967/11/30 | 29.825.975 |
Dejstva o azijski celini
- Azija vsebuje večino zemeljskih puščav: od Arabije (Saudova Arabija), Sirije, Thal (Pakistan), Thar (ali Velika indijska puščava), Lut (ali Iranska puščava), Gobi (Mongolija), Taklamakan (Kitajska), Karakum ( Turkmenistan), Kerman (Iran), Judeja (Izrael), Negev.
- Azija vsebuje 11 časovnih pasov.
- Azijci so bili tudi izumitelji papirja, smodnika, kompasa in tiskarskega stroja.
- Glavni azijski trgovinski bloki so: Azijsko-pacifiško gospodarsko sodelovanje (APEC), Azijsko-evropsko gospodarsko srečanje, Združenje držav jugovzhodne Azije (ASEAN), Sporazumi o tesnejših gospodarskih in trgovinskih odnosih (Kitajska s Hong Kongom in z Macaom), Skupnost neodvisnih držav ( CIS) in Južnoazijsko združenje za regionalno sodelovanje (SAARC).
- Tako imenovani »azijski tigri« (Južna Koreja, Tajvan, Singapur in Hongkong) so največje gospodarske in finančne sile na celini.
- Na azijski celini je mestnega prebivalstva 40 %, podeželskega pa 60 %.
- Azija ima 48 neodvisnih držav.
- Glavne religije azijske celine so: muslimani (21,9 %) in hinduisti (21,5 %).
Kratka zgodovina Azije
Starodavne civilizacije
Mezopotamija in dolina Inda
Azija je dom nekaterih najstarejših civilizacij na svetu. V regiji, znani kot Mezopotamija (sodobni Irak), so Sumerci okrog 3500 pr. n. št. ustanovili eno prvih kompleksnih družb. Razvili so pisavo (klinopis), zgradili monumentalno arhitekturo, kot so zigurati, in znatno napredovali v pravu in upravi.
Istočasno je civilizacija doline Inda (okoli 2500-1900 pr. n. št.) cvetela v današnjem Pakistanu in severozahodni Indiji. Ta civilizacija je znana po svojem urbanističnem načrtovanju z dobro urejenimi mesti, kot sta Harappa in Mohenjo-Daro, sofisticiranimi drenažnimi sistemi in obsežnimi trgovskimi mrežami.
Starodavna Kitajska in dinastija Shang
Starodavna Kitajska je videla vzpon dinastije Shang okoli leta 1600 pr. Shangom pripisujejo najzgodnejšo znano kitajsko pisavo, ki so jo našli na kosteh oraklja, ki se uporabljajo za vedeževanje. Vzpostavili so fevdalno družbo in znatno napredovali v litju brona, ki je igralo ključno vlogo v njihovih vojaških in ritualnih praksah.
Vzpon imperijev v Perziji in Indiji
Perzijsko cesarstvo, ki ga je ustanovil Kir Veliki v 6. stoletju pred našim štetjem, je postalo eno največjih imperijev starega sveta. Raztezala se je od doline Inda na vzhodu do meja Grčije na zahodu. Perzijci so znani po svojem upravnem geniju, razvili so učinkovito birokracijo in infrastrukturo, kot je Kraljeva cesta.
V Indiji se je cesarstvo Maurya pojavilo v 4. stoletju pred našim štetjem pod vodstvom Chandragupta Maurya. Njegov vnuk Ashoka je še posebej znan po spreobrnitvi v budizem in prizadevanjih za širjenje budističnih načel po Aziji.
Klasična in srednjeveška obdobja
Dinastija Han in svilna pot
Dinastija Han (206 pr. n. št. – 220 n. š.) je zaznamovala zlato dobo v kitajski zgodovini, za katero so značilni ozemeljska širitev, gospodarska blaginja in kulturni razcvet. V tem obdobju je bila vzpostavljena svilna pot, ki je povezovala Kitajsko s srednjo Azijo, Bližnjim vzhodom in Evropo. To omrežje je olajšalo izmenjavo blaga, idej in tehnologij.
Guptov imperij in zlata doba Indije
Imperij Gupta (okoli 320–550 n. št.) v Indiji se pogosto imenuje zlata doba Indije. To je bil čas pomembnih dosežkov v umetnosti, literaturi, znanosti in matematiki. V tem obdobju so se razvili koncept ničle, napredek v astronomiji in klasična sanskrtska literatura, kot so dela Kalidase.
Vzpon islama in kalifatov
V 7. stoletju našega štetja se je na Arabskem polotoku pojavil islam. Kasnejša širitev islamskih kalifatov, zlasti Omajadskega in Abasidskega kalifatov, je pripeljala obsežne regije Azije pod muslimansko oblast. Abasidski kalifat (750-1258 n. št.) je doživel razcvet znanosti, medicine, matematike in filozofije, pri čemer je Bagdad postal središče učenja in kulture.
Mongolsko cesarstvo in naprej
Mongolska osvajanja
V 13. stoletju je mongolsko cesarstvo pod Džingiskanom postalo največje sosednje cesarstvo v zgodovini. Mongoli so združili velik del Azije, od Kitajske do Evrope, in omogočili kulturne in gospodarske izmenjave brez primere. Pax Mongolica je trgovcem, popotnikom in misijonarjem zagotavljal varen prehod po svileni poti.
Dinastija Ming in pomorsko raziskovanje
Po padcu dinastije Yuan (ustanovili so jo Mongoli) je na Kitajskem prišla na oblast dinastija Ming (1368-1644). Obdobje Ming so zaznamovali močan centraliziran nadzor, gospodarska blaginja in pomorsko raziskovanje. Admiral Zheng He je med letoma 1405 in 1433 vodil sedem večjih ekspedicij, ki so dosegle vse do vzhodne obale Afrike.
Mogulsko cesarstvo v Indiji
V zgodnjem 16. stoletju je mogulsko cesarstvo v Indiji ustanovil Babur, potomec Timurja in Džingiskana. Mogulsko obdobje (1526-1857) je znano po svojih kulturnih in arhitekturnih dosežkih, vključno z gradnjo Tadž Mahala. Mughali so uvedli upravne reforme in centralizirano vlado, ki je stoletja vplivala na regijo.
Kolonializem in moderna doba
Evropski kolonializem
Od 16. stoletja naprej so evropske sile začele ustanavljati kolonije v Aziji. Portugalci, Nizozemci, Britanci, Francozi in Španci so tekmovali za nadzor nad trgovskimi potmi in ozemlji. Britanska vzhodnoindijska družba je imela pomembno vlogo pri kolonizaciji Indije, kar je vodilo do ustanovitve britanskega Raj leta 1858. Jugovzhodna Azija je bila priča nizozemski, francoski in britanski kolonizaciji, ki je pomembno vplivala na politično in gospodarsko pokrajino regije.
Japonska obnova Meiji
V poznem 19. stoletju je Japonska doživela obnovo Meiji (1868-1912), obdobje hitre modernizacije in industrializacije. Japonska se je iz fevdalne družbe preoblikovala v veliko svetovno silo, pri čemer je prevzela zahodne tehnologije in upravne prakse ter hkrati ohranila svojo kulturno identiteto. Ta preobrazba je omogočila, da je Japonska postala pomembna imperialna sila v Aziji.
Osamosvojitvena gibanja
20. stoletje je zaznamovalo val gibanj za neodvisnost po vsej Aziji. Indija se je leta 1947 osamosvojila od britanske vladavine pod vodstvom osebnosti, kot sta Mahatma Gandhi in Jawaharlal Nehru. Proces dekolonizacije se je nadaljeval po vsej Aziji, pri čemer so države, kot so Indonezija, Vietnam, Malezija in Filipini, dosegle neodvisnost od evropskih kolonialnih sil.
Sodobna Azija
Gospodarska rast in izzivi
V drugi polovici 20. stoletja in v 21. stoletju so številne azijske države doživele znatno gospodarsko rast in razvoj. Japonska, Južna Koreja, Tajvan, Hong Kong in Singapur so zaradi hitre industrializacije in gospodarskega uspeha postali znani kot »azijski tigri«. Gospodarske reforme Kitajske od poznih sedemdesetih let prejšnjega stoletja so jo spremenile v globalno gospodarsko velesilo.
Vendar se Azija sooča tudi s pomembnimi izzivi, vključno s političnimi konflikti, družbenimi neenakostmi in okoljskimi vprašanji. Regija je dom nekaterih največjih in najgosteje poseljenih mest na svetu, kar predstavlja edinstvene izzive v smislu infrastrukture, upravljanja in trajnosti.
Regionalno sodelovanje
Prizadevanja za regionalno sodelovanje potekajo prek organizacij, kot so Združenje držav jugovzhodne Azije (ASEAN), Južnoazijsko združenje za regionalno sodelovanje (SAARC) in Azijsko-pacifiško gospodarsko sodelovanje (APEC). Cilj teh organizacij je spodbujanje gospodarske integracije, politične stabilnosti in kulturne izmenjave med državami članicami.
